Dnevnikova priloga Objektiv je na 22. letni konferenci Malofiej v Pamploni prejela »Pulitzerjevo nagrado za infografiko«. Štirinajstčlanska žirija, v kateri so strokovnjaki z vsega sveta, je sedmim infografikam iz Objektiva iz leta 2013 podelila srebrno medaljo v kategoriji portfeljev.
»Ko je tvoje delo nagrajeno v družbi New York Timesa, National Geographica in Washington Posta, je to zagotovo poseben občutek, saj so to organizacije, ki so neprimerno večje od Dnevnika,« je občutke opisal likovni urednik Dnevnika Samo Ačko. »To je najvišje mednarodno strokovno priznanje, višje od tega ne gre,« je dejal avtor infografik Aljaž Vindiš. »Uredništvo lahko zdaj mirno reče, da je Dnevnik na tem področju enakovreden največjim svetovnim časopisom oziroma da je mednarodno priznan časopis. Za Dnevnik je to zelo velika pohvala, saj pred dvema letoma pri Objektivu takšne grafike, kakor tudi naslovnice, sploh niso obstajale,« je pojasnil Vindiš.
Komplementarnost besedila in infografike
Nagrado malofiej v Pamploni podeljujejo že od leta 1993, v različnih kategorijah pa zlato, srebrno in bronasto medaljo podelijo najboljšim infografikam v tisku in na spletu z vsega sveta. Žirijo je letos sestavljalo 14 članov z vsega sveta, med njimi pa so bili tudi strokovnjaki iz Nase, ameriške univerze Stanford, kakor tudi predstavnika revije National Geographic in časopisa New York Times. Poleg podelitve nagrad na konferenci v Pamploni potekajo še tridnevne delavnice in predavanja, na katerih sodelujejo strokovnjaki z vsega sveta. Vindiš je pojasnil, da je treba infografike (v tem primeru zadnjo stran sobotne priloge Objektiv) izrezati iz časopisa in jih poslati po pošti. »Tudi morebitnih oglasov ne smeš odrezati. Vse mora biti v takšni obliki, v kakršni je bilo objavljeno, obvezen je originalen izvod,« je poudaril avtor infografik.
Nagrada malofiej kaže na kakovost infografike v časniku Dnevnik, Ačko pa je poudaril pomembnost infografike za medije nasploh. »Ljudem omogoča razumevanje in izboljša predstavo dokaj abstraktnih konceptov. Kot vizualna bitja, pri katerih je vid najpomembnejši čut, veliko ključnih informacij hitreje in bolje dojamemo prek vizualne predstavitve. Besedilo in infografika sta komplementarna – besedilo včasih ne more nadomestiti infografike, ta pa ne besedila.« Kar je prikazal tudi s primerom: »Z infografiko ne moreš bolje prikazati, kaj je nekdo rekel, lahko pa na veliko jasnejši način prikažeš na primer proračun v odnosu do primanjkljaja. Infografika namreč prikazuje odnose med podatki. To počne učinkovito, saj bi bralec za razumevanje besedila porabil veliko časa, ogled infografike pa mu vzame le nekaj sekund.«
Uporaba tistega orodja, ki je za bralca najboljše
Tudi Vindiš se strinja, da se je treba v medijih večkrat vprašati, kateri pristop podajanja informacij je za bralca razumljivejši. V Sloveniji področje infografike v medijih sploh še ni razvito, na Dnevniku pa projekt, ki je v slovenskem medijskem prostoru unikat, traja šele dve leti. Cilj je, da bi nekoč infografika postala redakcija, ne le podporna služba, kot je zdaj, je dejal Vindiš. Meni, da je pri nas največja težava na tem področju strah pred neznanim, a Vindiš razume, da novinarji tega področja ne poznajo, saj jih v zvezi s tem nikoli ni nihče izobraževal. »Prihodnost medijev je zagotovo v integrirani vsebini, pri kateri se ne odločaš med besedilom, fotografijo ali infografiko na podlagi ustaljenih vzorcev, ampak uporabiš tisto orodje, ki je za bralčevo razumevanje najboljše,« meni Vindiš, a ve, da je za medije to nov način dela, s katerim imajo največ težav ravno tradicionalni.
Nagrada malofiej ni prva tovrstna nagrada, ki si jo je v zadnjih dveh letih prislužil Dnevnik. Oktobra lani je najvišje strokovno priznanje za vidna sporočila pri nas – veliko Brumnovo nagrado – mednarodna žirija namenilaTomatu Koširju in ekipi Dnevnika za oblikovanje serije naslovnic Objektiva ter za likovno prenovo Dnevnika. Košir je pred tem prejel še nagrado za zasluge za oblikovanje 15 naslovnic Objektiva, podelilo pa mu jo je združenje ArtDirectorsClub iz New Yorka. Ta festival velja za enega najprestižnejših na področju oblikovanja na svetu, Dnevnik pa si je poleg tega prislužil še nekaj drugih domačih strokovnih priznanj.