Brezplačno branje in listanje knjig med uživanjem pod krošnjami se je začelo v Ljubljani pred desetimi leti, do danes pa se je Knjižnica pod krošnjami, ta priljubljeni projekt širjenja bralne kulture, razširil na 14 lokacij v osmih mestih in dveh državah. Zavod Divja misel v sodelovanju s slovenskimi založbami, različnimi podporniki in lokalnimi partnerji v bolj ali manj improviziranih »knjižnicah« pod drevesi ponuja obiskovalcem na izbiro različne knjige ter tuje in domače časopise ali revije vseh zvrsti in formatov. Poleg tega te knjižnice na javnih površinah bogati tudi spremljevalni program.
Ideja Knjižnice pod krošnjami, kjer se lahko ob branju dobre knjige, revije ali časopisa v naravi sprostimo in izobražujemo, je v desetletju obstoja prešla v nacionalni program, ki je vsebinsko podhranjenim javnim površinam dodal vsebino. »Program je danes infrastrukturno razvit, prenesti se ga da še v druga mesta in države. Gre za primer dobre prakse tako s strani Ljubljane kot tudi s strani države, saj se s Knjižnico pod krošnjami promoviramo v svetu,« je povedala Tina Popovič iz zavoda Divja misel in snovalka programa Knjižnica pod krošnjami, ki ga bodo letos slovesno zagnali jutri ob 17. uri v parku Tivoli ob Čolnarni.
Letos se odpira nova knjižnica v parku Zvezda v sodelovanju z ameriškim veleposlaništvom v Ljubljani. Tam bodo obiskovalci lahko prebirali knjige in revije, ki predstavljajo ameriške avtorje in ameriško kulturo. Še ena nova knjižnica bo v poletnih mesecih ob Rimskem zidu, saj Ljubljana letos praznuje 2000 let Emone, ponujena literatura pa bo vezana na tematike iz starorimske kulture. Knjižnice pa v Ljubljani niso postavljene samo v parke: v projekt se je namreč vključil tudi Družinski center Mala ulica, ki se je pred leti odprl kot prostor za preživljanje prostega časa staršev in otrok; na njihovem dvorišču se bo pod sloganom Mama na gugalnici in otrok v knjigi bralo različno čtivo.
Poleg že prejšnja leta vključenih Ljubljane, Izole, Kanala ob Soči, Nove Gorice, Gorice in Polhovega Gradca se zdaj branje pod drevesi širi še v dva slovenska kraja, Ribnico in na Malo planino, torej tudi v gorski svet. Zakaj so se za knjižnico v naravi odločili v Ribnici, je pojasnil Marko Zupanc, iz knjižnice Miklova hiša in vodja lokacije Knjižnice pod krošnjami v Ribnici: »Tradicionalne knjižnice so danes okostenele. Srečujejo se s problemom, kako knjigo približati ljudem, saj lahko le čakajo, kdaj bodo ljudje prišli k njim. Zato je ideja knjižnice v naravi dobra, saj knjigo in pisano besedo na nov in svež način približa ljudem.«