Dober odnos temelji na obojestranskem zaupanju. Lastnik ve, kaj lahko od svojega psa pričakuje, hkrati pa ima tudi pes jasna pričakovanja od lastnika. Oba se lahko zaneseta drug na drugega, poznata pa tudi svoje zmožnosti in omejitve. Odnos gradimo na temeljih, ki so boljši ali slabši. Danes bova poudarila pet glavnih vodil za – po najinem mnenju – ustrezne temelje za dober odnos s psom.
1. Uporaba pozitivne motivacije. Pozitivna motivacija temelji na tem, da utrjujemo zaželena vedenja in jih nagrajujemo. Psa ne izpostavljamo fizičnim pritiskom in v začetnih fazah ne uporabljamo nobenih korekcij. Na čim prijetnejši način ga naučimo, kaj od njega želimo. Če pes ve, da od njega zahtevamo to, kar je zanj najboljše, bo delal z veseljem. Delal bo zaradi svoje želje.
2. Skupne dejavnosti. Kakršna koli dejavnost s psom, ki sprošča tako lastnika kot psa, je zelo pomembna za tesen odnos. Več kot bo lastnik delal s svojim psom in manj kot ga bo prepuščal samemu sebi ali igri z drugimi psi, bolj se bo pes navezal na lastnika in trdnejši bo njun odnos. To, da ga peljemo na sprehod in nahranimo, je zgolj osnova. V dober odnos je treba vložiti več časa in najti skupne športe, hobije, ki povezujejo.
3. Zadovoljevanje nagonov. Psi so živali. Zato imajo nagone bolj ali manj močno izražene. Če lastniku uspe zadovoljiti njegove nagone v skupnih dejavnostih, ga bo pes gledal z velikimi očmi. Primer je delo z nosom, kjer izkoriščamo pasji voh in nagon po iskanju (ki je med močnejšimi izmed nagonov). Psu dovolimo, da voha, išče, najde in je pri tem uspešen. Hkrati pa dela v skladu z našimi pričakovanji, saj ne išče po svoji volji mačke ali krta, ampak je udeležen v premišljeno usmerjeno dejavnost. Ker ta dejavnost na zabaven način vključuje tudi lastnika, uživata oba. S tem pa močno krepita svoj odnos.
4. Preventiva. Več kot vložimo v preventivo, manj se bomo s psom prepirali in zgradili bomo boljši odnos. Izogibati se moramo neposrednim konfliktom in grožnjam (na primer povzdigovanju glasu), saj bomo sicer psa na tako komunikacijo navadili. Že mladičku moramo preprečiti, da bi stvari delal in se jih učil narobe, hkrati pa mu ponudimo, kako delati prav.
5. Ustrezna komunikacija. Psi razumejo samo določena povelja, besede, zato jih ne obremenjujmo z blebetanjem. Kar mu povemo, naj mu dejansko nekaj pomeni. Stojmo za tem, kar smo rekli. Če se s psom ves čas nekaj pogovarjamo, nas takrat, ko bomo zares nekaj želeli reči, ne bo slišal. Ljudje smo navajeni komunicirati verbalno, psi pa neverbalno – z dotikom, mimiko.
Trden odnos s psom je nekaj najlepšega, kar lahko vidite, saj je zelo globok. Takrat sta si lastnik in pes res zelo blizu.
Pišeta: Jure Pribičevič in David Pogačnik, več na: www.alfakan.si
