Blejska Zaka je bila v soboto prizorišče srečanja slovenskih žonglerjev oziroma sploh vseh, ki so kakor koli praznovali svetovni dan žongliranja. Ja, tudi ti rokohitrci imajo svoj praznik, letos se ga je udeležilo nekaj deset zanesenjakov žongliranja. Žal je občudovalcev prej manjkalo kot ne.
Eden od organizatorjev, Jernej Žnidar iz društva Čupakabra, ki je pripravilo prireditev, nam je povedal, da je bil blejski cirkuški dan dejansko predvsem srečanje tistih, ki v tem vidijo izziv. »Naš proračun za dogodek je znašal 300 evrov. Pripravili smo ga predvsem zaradi tradicije zbiranja vsaj enkrat na leto – in seveda z veliko veselja do žongliranja. Res je, da na tak način ne zmoremo privabiti več obiskovalcev, slovenska žonglerska društva pač nimamo sredstev.«
Sprostitev in hkrati izziv
Na Bledu dejansko skoraj nikjer niste mogli izvedeti, da lahko v Zaki vidite res prave mojstre žongliranja ali pa se sami preizkusite na nekaj delavnicah žongliranja in podobnih spretnosti. »Z otroki sem prišla sem bolj kot ne po naključju. Je pa zanimivo, poskusila sem in to me pomirja,« je dejala operna pevka in domačinka Andreja Geržina, ki je prepričana, da Bled premalokrat vzame take dogodke za svoje. »To je pač pahljača – enega zanima to, drugega pa kaj drugega, a za take dogodke bi morali imeti več posluha, ker so že na prvi pogled zanimivi!« Tudi avstrijska družina iz Linza je bila presenečena nad spretnostjo žonglerjev. Prišli so si ogledat Bled, po naključju pa odkrili še cirkuški dan. »Vsekakor smo uživali, ker se nam zdi to dobra popestritev. Cirkus je od nekdaj človeku blizu.«
No, blizu je tudi Saši Dežman iz Lesc in Nataši Mrzdovnik iz Vitanja, ki jima žongliranje pomeni sprostitev in seveda preizkušnjo. Da pa spretnost terja vajo, trd trening in tudi čas, nam je potrdil Tadej Gorzeti, ki se z žongliranjem spopada resneje in vadi do petkrat na teden po dve uri. »Treba je stalno vaditi, meni to že nekaj let pomeni pravo sprostitev,« je potrdil kar med šviganjem žogic iz ene roke v drugo.
Brez osredotočenosti ne gre
Večerni program so zaradi grozečega slabega vremena izvedli v šotoru in po Žnidarjevih besedah pričarali pravo cirkuško vzdušje. Blejski praznik žonglerjev je združil približno 40 večinoma mlajših izvajalcev, na večerni gala prireditvi pa je nastopilo okoli ducat tistih, ki so s svojim ravnotežjem in ravnovesjem, osredotočenostjo in spretnostjo potrjevali, da se tudi v mnogih Slovencih pretaka nekaj cirkuške krvi. Žongliranje je izvabilo občudovanje vseh gledalcev, ki so počastili svetovni dan žongliranja na Bledu.
Ne smemo pozabiti niti akrobatov, krotilcev ognja in drugih, ki sodijo v slovenski cirkuški okvir; društva Čupakabra, Cirkokrog, Talenti.si, Žongler in druga prispevajo k organizirani dejavnosti s tega področja, vsako leto pa se tovrstni veščaki srečajo vsaj enkrat. Po neuradnih podatkih naj bi bilo pri nas približno 200 ljudi, ki sodijo med žonglerje. Mnogi nastopajo, še več je takih, ki urijo telo in duha na tak način le zase ali ožji krog sorodnikov ali prijateljev. Sicer pa naj bi svetovni dan žonglerjev obeležili dogodki v približno 20 državah po svetu.
»Gre za rekreacijo telesa in trening za možgane, potrebna je popolna osredotočenost,« je bil povzetek početja, ki pri gledalcih navadno izvabi aplavz, četudi kaka žogica, kegelj ali krožnik konča na tleh. Zato je za večino med nami dovolj že, če se nam posreči malo žonglirati s tremi jabolki.
