Vodja ekipe znanstvenikov, ki je pleskavico ustvarila iz 20.000 mišičnih vlaken in za to porabila tri mesece ter 250.000 evrov, dr. Mark Post, je izrazil upanje, da bo prva umetno ustvarjena pleskavica spremenila pogled na svetovno proizvodnjo hrane. Pleskavica tehta 140 gramov, za boljši okus so mesu dodali še začimbe, jajca v prahu ter krušne drobtine, za barvilo pa žafran in peso. Pleskavica namreč ne vsebuje maščobe ali krvi, ki mesu dajeta prepoznaven okus.
V prihodnosti bi lahko nadomestila normalno meso
Dr. Post je zatrdil, da je njihova govedina varna in ima potencial, da v prehrani milijonov ljudi nadomesti normalno meso. »Govedo je z vidika pridelave hrane zelo neučinkovito. Za 15 gramov mesa mora krava namreč pojesti 100 gramov rastlinskih beljakovin,« je znanstvenik povedal za časnik Guardian in dodal, da s tem postopkom izgubimo veliko hrane. Zaradi človeškega apetita po mesu 30 odstotkov razpoložljivih kmetijskih površin predstavljajo pašniki za živino in le štirje odstotki predstavljajo površino, namenjeno hrani za ljudi. Skupna biomasa živine na Zemlji je skoraj dvakrat večja od skupne biomase ljudi in prispeva pet odstotkov izpusta ogljikovega dioksida in 40 odstotkov metana v ozračje, je še razložil dr. Post.
Do leta 2060 naj bi človeška populacija štela že 9,5 milijarde ljudi, zaradi naraščajočega povpraševanja po mesu, predvsem v državah v razvoju, pa se bo trg z mesom in mesnimi izdelki do sredine 21. stoletja podvojil, še napovedujejo znanstveniki z univerze Maaastricht. Če se bo količina mesa, ki ga proizvedemo, podvojila, bo živinoreja odgovorna kar za polovičen vpliv na podnebje, kot ga ustvarjajo vsa svetovna prevozna sredstva.
Dr. Post je razložil še, da je umetno vzgojena govedina še v postopku tako imenovane analize življenjskega cikla, kjer bodo skušali čim natančneje ugotoviti njen celoten vpliv na okolje in prehrambno industrijo. Prve ugotovitve po njegovem nakazujejo, da bo potreba po kopnem oziroma pašnikih in vodi za pridelavo živine ob razcvetu industrije umetne pridelave mesa padla za kar 90 odstotkov, skupna potreba po energiji pa za 70 odstotkov.
Naslednji korak – laboratorijsko vzgojena maščoba in kostne celice
Pleskavico sta včeraj preizkusila dva prostovoljca. Ameriški avtor kuharskih knjig Josh Schonwald in avstrijska prehrambna raziskovalka Hanni Ruetzler, ki sta okus mesa na presenečenje nekaterih nasprotnikov umetne pridelave hrane opisala kot zelo podobnega naravno pridelanemu mesu, pogrešala pa sta predvsem sočnost. »Ob ugrizu v meso tekstura zelo spominja na pravo meso, vendar je zaradi pomanjkanja maščobe pleskavica zelo pusta,« je razložil Schonwald, Ruetzlerjeva pa je dejala, da je pričakovala mehkejšo teksturo mesa.
Do množične produkcije umetno vzgojenega mesa pa bo preteklo še veliko časa. Dr. Post in njegova ekipa predvidevajo, da bomo na trgovinskih policah med umetno pridelanim in naravnim mesom lahko izbirali čez deset do 20 let. Naslednji korak v razvoju bo tako dodati laboratorijsko vzgojeno maščobo in nemara celo kostne celice za ljudi, ki bodo želeli v celoti v laboratoriju pridelan tako imenovani zrezek »T-bone«.
Med posamezniki in podjetji, ki so finančno podpirali razvoj prve pleskavice iz laboratorija, se je znašel tudi podjetnik in soustanovitelj giganta Google Sergey Brin. Podjetnik, čigar »težo« so v letu 2012 ocenili na 15,3 milijarde evrov, naj bi po neuradnih informacijah v pridelavo nemara najbolj znane pleskavice na svetu vložil večino denarja, potrebnega za razvoj.
