Potem ko je minulo poletje slovenske turistične kraje vnovič raziskoval novinar in popotnik Steve Fallon, je zbrane vtise skupaj s soavtorjema Markom Bakerjem in Paulom Clammerjem strnil v najnovejši izdaji priljubljenega turističnega vodnika Lonely Planet. Če so bili avtorji še leta 2010, ko je nazadnje izšel Lonely Planetov vodnik po Sloveniji, do ponudbe v nekaterih večjih turističnih mestih precej kritični, je tokrat hvale več kot graje.
Od srednjeveškega Ptuja do pokušine vipavskih vin
Medtem ko so Celje številni obiskovalci, ki so svojo pot začrtali s pomočjo omenjenega vodnika, najverjetneje izpustili, saj je bilo opisano kot »kraj z bogato kulturno dediščino, ki pa je ne zna izkoristiti in se zvečer prelevi v mesto duhov«, so v knežjem mestu tokrat dobili novo priložnost. Med štiridnevnim obiskom je Steve Fallon, po takratnih besedah Klemena Sagadina iz celjskega MMC Hostla, ki je novinarja minulo poletje vodil po mestu in mu ga skušal predstaviti v novi luči, že takrat opazil, da sta nabrežje in mestno središče oživela. Tako se lahko Celjani ponašajo z novim opisom v vodniku, ki Celje opisuje kot mesto, za katero se zdi, da je z naravnimi in kulturnimi danostmi »zadelo glavni dobitek v turizmu, je pa pri turistih žal še vedno pogosto spregledano«.
Tudi o Mariboru, ki je bil zadnja tri leta predstavljen kot »drugo največje slovensko mesto, a pogosteje deluje kot provincialno in brez večje omembe vrednih znamenitosti«, so avtorji tokrat zapisali lepše besede. Čeprav še vedno svetujejo, da glavni razlog za obisk mesta niso njegove znamenitosti, pa Maribor po zaslugi živahnega utripa in študentskega vrveža v urejeni peš coni v središču mesta in ob nabrežju Drave izžareva poseben šarm. Avtorji ob tem še spominjajo, da je bilo mesto lani tudi Evropska prestolnica kulture. A čeprav sta Celje in Maribor opisana kot turistom privlačni mesti, se nista uvrstila med enajst tistih krajev, za katere avtorji priporočajo, naj jih turisti ne izpustijo. Štajerski konec med predlogi zastopa le Ptuj z gradom in starim srednjeveškim mestnim jedrom, na seznamu nepozabnih doživetij pa mu družbo delajo še obisk Predjamskega gradu, spust v Postojnsko in Škocjanske jame, ogled Pirana in obisk Ljubljane, pokušina vin v Vipavski dolini, raftanje na Soči, vzpon na Triglav in prečkanje prelaza Vršič ter obisk Blejskega jezera, kjer pa je v vodniku še zapisano, da je na Bledu »v glavni turistični sezoni pogosto gneča, cene pa zasoljene, kot v večini priljubljenih turističnih krajev po svetu«.
»Slovenija ni draga destinacija«
Glavno mesto, ki je prav tako na seznamu predlaganih znamenitosti, ima tudi v tokratni izdaji svoje poglavje. V vodniku je Ljubljana opisana kot »ena bolj zelenih evropskih prestolnic s starim mestnim jedrom, ki je zaprto za promet, in s številnimi gostilnicami ob Ljubljanici, ki poleti vabijo s svojimi terasami«. Avtorji obiskovalcem priporočajo, naj si za obisk vzamejo en ali dva dni časa, v enem dnevu pa naj se s tirno vzpenjačo vzpnejo na grajski grič, obiščejo glavno tržnico in se sprehodijo po starem mestnem jedru, pri čemer naj ne izpustijo Prešernovega in Kongresnega trga.
»Poleg očitne koristi, da te v prestižno skupino najboljših destinacij za potovanje v letu 2013 uvrsti priznan medij, ki ga spremlja izključno prava ciljna skupina, je še pomembneje, da je bila Slovenija uvrščena med destinacije, kjer popotnik dobi največ za svoj denar,« je o tem, kako pomembna je za turizem dobra ocena v priznanih vodičih, povedala predstavnica za odnose z javnostmi na zavodu Turizem Ljubljana Petra Stušek in ob tem še dodala, da sta bili tako Ljubljana kot Slovenija v preteklih letih še pogosto ocenjeni kot dragi destinaciji, medtem ko Lonely Planet svetu sporoča ravno nasprotno: »Slovenija zaradi majhnih razdalj ni draga in Ljubljana nima dragih prenočišč.«
