Janša je na intervju z novinarko RTV Slovenije Ljerko Bizilj prišel kot predsednik največje opozicijske stranke, ki je bil obsojen na dve leti zapora za sprejemanje obljube provizije ob nakupu osemkolesnikov Patria. Janša je obsodbo sodišča med intervjujem vztrajno zavračal in vztrajal, da je žrtev preganjanja rdečih političnih monopolov in da se sooča s podobnimi težavami, kot se je po vrnitvi v Slovenijo Jože Pučnik in Lojze Peterle v času prve Demosove vlade. Dodal je, da je Pučnik zaradi teh pritiskov tudi zagrenjen umrl.
»To, kar se je zgodilo preteklo sredo, je konec neke ledene gore. To je konec sprenevedanja. Treba je priznati, ne da tranzicija ni končana, ampak da tranzicija ni bila uspešna.« Dodal je še, da so se v obdobju slovenske tranzicije monopoli, ki bi jih morali razgraditi, zgolj obnovili in so danes močnejši kot kadarkoli prej.
»Če ste krivi, si želim, da greste v zapor«
Če so bile izjave predsednika SDS pričakovane in niso ponudile nekaj novega v razpravi v zvezi z afero Patria, pa je kot strela iz jasnega udarila reakcija novinarke, ki je ob koncu pogovora Janši nedvoumno dala vedeti, kaj si misli o njegovem načinu argumentiranja. Ko je predsednik SDS ob zaključku intervjuja posegel še po »stalinističnih ostankih« v slovenskem sodstvu, se mu je Biziljeva zahvalila za sodelovanje: »Gospod Janša, takole bi rekla. Želim si, da, če ste krivi, greste v zapor. Zaradi mene tudi do smrti. Enako naj ob krivdi velja za mojega sina ali mene. To si želim, a naj bo črno na belem. Predvidevam, da si tudi večina Slovencev želi, da je črno na belem. Jaz se z vami naslednjih 25 let res ne bi več na tak način ukvarjala.«
Novinarkine besede so Janšo vidno presenetile, tako da se je sprva zmogel zgolj obrambno strinjati, na koncu pa je zopet našel besede in dogovoril: »Če se boste bolj ukvarjali s temi rdečimi monopoli, bo do tega prišlo hitreje.«
