György Ligeti (1923–2006) sodi, ob Stockhausnu, Beriu, Boulezu in Cageu, med osrednje osebnosti avantgardne glasbe druge polovice 20. stoletja. Kot je ob tokratnem koncertu zapisala Veronika Brvar, je Ligeti že za življenja užival velik ugled in priznanje, o čemer pričajo številne mednarodne nagrade in častna članstva. Njegova dela so kmalu po emigraciji v zahodno Evropo postala nepogrešljiva na festivalih nove glasbe, zelo zgodaj so si utrla pot tudi v redno ponudbo koncertnih in opernih hiš, njegova glasba pa je nagovorila tudi širše množice, in sicer v filmih S. Kubricka. Na vprašanje, kaj je bil njegov skladateljski kredo, pa je leta 1968 odgovoril: »Vsak skladatelj mora z vsakim novim delom napredovati, kljub temu pa sam nisem želel podirati mostov med tradicijo in sodobno glasbo. Celo pri avantgardnih skladateljih zasledimo številne skrite notranje povezave s tradicijo. Eden mojih najljubših slikarjev je na primer Hieronymus Bosch. Če pogledamo njegovo umetnost od blizu, se pred nami izrišejo konkretne figure, gledano z razdalje pa njegova umetnost pridobi abstraktno naravo, podobno melodiji, ritmu, harmoniji v mojem Rekviemu.«
Spored tokratnega koncerta odkriva pomembna mejnika v njegovi ustvarjalnosti – »antiantiopero« Le Grand Macabre in klavirski koncert. Skladba Mysteries of the Macabre je priredba treh arij za sopran iz opere Le Grand Macabre E. Howartha, ki jih je na trobenti prvi izvedel H. Hardenberger. Chamber Concerto (Komorni koncert) pa je pričevalec poznih šestdesetih let in napoved jasnejših linij po obdobju mikropolifonije. Vse skladbe bodo v Sloveniji izvedene prvič. nr
