Testi možganskih aktivnosti so namreč pokazali, da se možgani t.i. psihopatov na čustvene obrazne izraze odzivajo drugače kot možganih zdravih posameznikov. Ker neuravnovešenim posameznikom manjka čustvene empatije, težje prepoznavajo znake strahu, žalosti in drugih čustev na obrazu in v glasu, prav zaradi tega naj bi lahko brez kančka krivde ali kesanja storili tudi najtežja kriminalna dejanja, kot so umori ali posilstva. Ker imajo neuravnovešeni posamezniki težave pri odzivanju na različne čustvene kazalce, tudi ne znajo ustaviti svojega vedenja, ki pri drugih ljudeh povzroča vznemirjenje in stisko.
ŠTEVILNE NEZNANKE
Kaj natanko povzroča psihopatijo, značajsko in osebnostno neuravnovešenost, je ugotavljala tudi britanska psihologinja dr. Nicola Gray. Trdi, da lahko stopnja možganske aktivnosti pri obdelavi različnih čustev pomaga razumeti kognitivne primanjkljaje proučevanih posameznikov, na katerih temelji psihopatsko obnašanje. Podobno tudi strokovnjaki iz inštituta za psihiatrijo londonskega Kings Collegea menijo, da lahko ta zadnja odkritja razložijo psihopatska obnašanja. "Vendar pa še dolgo ne bomo vedeli, kako zdraviti psihopatijo," še dodaja Grayeva.
Danes so ena od bolj prepoznanih skupin psihopatov ob tistih neuravnovešenih posameznikih, ki se na straneh črne kronike znajdejo zaradi umorov, posilstev ali uničevanja tuje lastnine, tudi t.i. "korporacijski psihopati". To posebno skupino ljudi pogosto olepševalno imenujemo karizmatične osebnosti, prepoznamo pa jih po tem, da se z aroganco in površinskim šarmom vzpenjajo po lestvici navzgor ter se ob tem ne menijo za svojo okolico, ali pa po tem, da lahko druge posameznike okradejo življenjskih prihrankov popolnoma brez občutka krivde.
POMEMBNI SO STARŠI
Znanstveniki poskušajo odkriti tudi vzroke in izvore neuravnovešenega obnašanja. Ugotovili so, da so otroci, ki zgodaj kažejo znake neuravnoteženosti, to zelo verjetno gensko podedovali od staršev, na razvoj kasnejšega nesocialnega obnašanje pa vplivajo tudi drugi dejavniki okolja. Ker se nesocialno obnašanje gensko deduje le pri neuravnoteženih otrocih, se je z njimi treba ukvarjati že v zgodnjih otroških letih, saj so takrat zelo občutljivi za odzive iz okolja, s tem pa je mogoče preprečiti neželena vedenja. Pri tem imajo najbolj pomembno vlogo starši in drugi odrasli, ameriški psiholog Adrian Raine pa je ugotovil, da možnost družbeno nesprejemljivega obnašanja pomembno zmanjšajo tudi zdrava prehrana, telesna aktivnost in različne mišljenjske spodbude.
