2014 v podobah

Vzpon islamskega kalifata Dobra tri leta po začetku sirske državljanske vojne je ta letos dokončno prestopila meje. Borcem gibanja Islamska država, ki so ga sestavili najradikalnejši islamski uporniki proti Bašarju Al Asadu, je uspelo osvojiti velik del Sirije in Iraka. Okoli 30.000 islamistov je na »osvobojenem ozemlju« pod vodstvom Abuja Bakra Al Bagdadija oklicalo svoj kalifat in skorajda čez noč na prestolu največje grožnje svetovnemu miru zamenjalo Al Kaido. Že avgusta so se začeli prvi ameriški zračni napadi na položaje Islamske države v Iraku, kmalu so v zadovoljstvo Bašarja Al Asada sledili še v Siriji. Do konca leta se je ameriški koaliciji pridružilo več kot 60 držav, med njimi neformalno tudi Iran, ki je položaje džihadistov v Iraku napadal s svojimi lovci. To so bili zametki »dolge vojne«, v kateri so se na isti strani znašli dolgoletni sovražniki. Zaradi spopadov in nasilja islamistov nad drugače mislečimi so sto tisoči morali zapustiti domove, med njimi tudi etnično-verska skupnost Jezidov v Kurdistanu. Reuters

Ameriški sprehod do košarkarskega trona Na svetovnem prvenstvu so letos nastopali tudi slovenski košarkarji. V Španiji so zasedli sedmo mesto. Prvenstvo je bilo omadeževano, ker so Avstralci namerno izgubili proti Angoli. Z nepoštenimi igrami so se spogledovali tudi Slovenci, nekaterim članom ekipe je bilo celo žal, da tekme z Angolo niso namerno izgubili, a na koncu niso prestopili mej športnega boja. Svetovni prvaki so postali Američani. Vse tekmece so premagali z visoko razliko, v četrtfinalu tudi Slovenijo. V finalu so bili boljši od srbske reprezentance. Reuters

Najskrivnostnejša nesreča sodobnega letalstva Misterij na Zemlji ostaja nerazkrit. Morda bi pričakovali, da najdba malezijskega letala, ki je 8. marca izginilo na poti iz Kuala Lumpurja v Peking, ob vsej sodobni tehnologiji in satelitih ne bo resnejši zalogaj. Izkazalo se je drugače. Ostankov boeinga 777, ki je domnevno strmoglavil v odročnih koncih Tihega oceana zahodno od Avstralije, do danes niso našli. Jeseni so iskanje otežila še nesoglasja med strokovnjaki glede tega, katero od dveh verjetnih območij nesreče, ki so ju določili glede na zadnje komunikacije letala, je primernejše za iskanje odgovorov o največji zagonetki sodobnega letalstva ter o usodi 239 potnikov in članov posadke. AP

Nemci četrtič na vrhu po zgodovinskem polfinalu Svetovni prvaki v nogometu so postali nemški reprezentanti. V polfinalu so v žalost zavili vso Brazilijo, ki so jo na eni najznamenitejših tekem v zgodovini svetovnih prvenstev premagali s 7:1, nato so bili v finalu po podaljšku boljši še od Argentine. Odločilni gol je dosegel Mario Götze. Za najboljšega igralca turnirja so razglasili Argentinca Lionela Messija, najboljši strelec pa je bil Kolumbijec James Rodriguez. Slovenska reprezentanca se na prvenstvo ni uvrstila. Pred začetkom turnirja je gostovala v Južni Ameriki ter izgubila na prijateljskih tekmah z Argentino in Urugvajem. Jeseni je na štirih tekmah zbrala šest točk v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo, konec leta pa so zaznamovala tudi nova nasprotja med Srečkom Katancem in Zlatkom Zahovićem. Slednji se je z Mariborom uvrstil v ligo prvakov, kar je največji uspeh slovenskega klubskega nogometa po letu 1999. Reuters

Gaza – politični polom Izraela Skoraj 2300 novih palestinskih grobov in 11.000 ranjenih je rezultat 50 dni trajajočih napadov Izraela na Gazo. Letošnja poletna izraelska operacija Zaščitni rob je imela enak vojaški cilj kot pretekli napadi na to najgosteje poseljeno območje na svetu. Premier Benjamin Netanjahu je hotel strmoglaviti Hamas in uničiti njihov raketni arzenal, ki so mu v minulih letih povečali doseg, tehnološko pa je ostal primitiven in neprimerljiv s sofisticiranim izraelskim orožjem. Še enkrat se je David boril proti Goljatu. Tokratna izraelska vojna v Gazi je trajala precej dlje kot primerljive operacije v zadnjih letih, uradni Tel Aviv pa se je požvižgal na vse obtožbe o prekomerni uporabi sile. Če je bil vojaški cilj vsaj delno uresničen – izraelski vojski je namreč uspelo uničiti dve tretjini Hamasovih raket ali pa so te bile porabljene – je politični cilj ostal nedosežen. Tudi palestinski otroci v Gazi so – z orožjem v roki – avgusta premirje slavili kot zmago. Hamas je po vojni s Fatahom dokončno oblikoval vlado narodne enotnosti, zasedena palestinska ozemlja pa so konec leta prišla zelo blizu priznanju državnosti številnih evropskih držav. Namesto palestinske vlade je decembra padla izraelska. Reuters

Evropska vesoljska odprava Rosetta – prvi pristanek na kometu Opazovati in analizirati tuje svetove – ta pustolovska želja človeštva je letos dobila novo razsežnost, ko je 12. novembra človeški izdelek prvič pristal na kometu. To je bil modul Philae Evropske vesoljske agencije, ki ga je do kometa 67P/Čurjumov-Garasimenko po več kot desetih letih letenja dostavila sonda Rosetta. Ena od nalog misije je ugotoviti, ali so sestavine za življenje in voda na Zemljo morda prišle s kometi. Analize so že pokazale, da voda morda ne, saj je sestava ledu na kometu precej drugačna od sestave vode v oceanih. Pristanek modula se sicer ni povsem posrečil in ne prejema dovolj sončne energije; znanstveniki upajo, da ga bodo sčasoma lahko premaknili na ugodnejšo lego. Reuters

Ena država in vendarle v bistvu le en sistem? Četrt stoletja po protestih na Trgu nebeškega miru so Kitajsko letos doletele prve demonstracije za demokracijo. Na ulice je odšlo več tisoč protestnikov, ki so zahtevali dejansko demokratično izbiro izvršne veje oblasti v Hongkongu na volitvah leta 2017. Čeprav so se oblasti v Pekingu bale, da bi lahko iskra protestov zajela tudi druge dele države, se to ni zgodilo. Kapitalistični komunizem, politični sistem Ljudske republike Kitajske, je ostal nedotaknjen. V primerjavi s krvavim zatrtjem demonstracij v Pekingu leta 1989 so oblasti tokrat protestnike kar več tednov razmeroma mirno pustile demonstrirati na glavnih ulicah mesta in se z njimi celo pogovarjale. Šele sredi decembra, ko je število protestnikov že krepko usahnilo, je policija odstranila njihova zadnja šotorišča in aretirala preostale protestniške voditelje. Volilni sistem v Hongkongu je ostal nespremenjen. Reuters

Obletnica začetka prve svetovne vojne Sto let po začetku prve svetovne vojne je papež Frančišek molil za mir. V soboto, 13. septembra, se je v italijanskem Sredipolju, tik za slovensko mejo, najprej poklonil padlim soldatom avstro-ogrske vojske, ki so se borili na soški fronti. Po tem je maševal na pokopališču italijanskih vojakov, ki so jim na soški fronti stali nasproti. Na tej fronti je bil tudi Frančiškov ded Giovanni Bergoglio, italijanski vojak, ki je gorski masaker preživel in je pozneje odšel v Argentino. »La guerra e una follia! Vojna je norost!« je vzkliknil papež v pridigi. Po stotih letih so nekatera sovraštva pokopana, toda pohlep in ideologija sta še živa. Svetovna vojna se lahko ponovi, je dejal. Papež je vojaško pokopališče, nekdanji Mussolinijev monument, ki je bil postavljen kot napoved druge svetovne vojne, za en dan spremenil v svetišče: pred dvajset tisoč oboževalci je molil za vse padle v vseh vojnah tega sveta. Luka Cjuha

Škotski referendum po volji britanske krone Na koncu je zmagal »ne«. Škoti so se z nekoliko manj tesno večino od pričakovane (55,3 odstotka) na referendumu 18. septembra odločili, da ostanejo del Velike Britanije. To je bila velika zmaga za britansko krono in za premierja Camerona, ki pa ga zdaj čaka izpolnjevanje obljub, ki jih je dal Škotom, če ostanejo v skupni državi. Četudi referendum ni uspel, je imel velik odmev in je ponekod okrepil zahteve po samostojnosti – najbolj očitno v Kataloniji, kjer je 9. novembra na neobvezujočem glasovanju neodvisnost podprlo dobrih osemdeset odstotkov udeležencev (udeležba je bila 40-odstotna). Z odcepitvenimi idejami so se oglasile še nekatere regije v evropskih državah, a so ti glasovi potem precej hitro potihnili. Bojan Velikonja

Drugič zapored zmaga instantne stranke Za nami je pravo volilno leto. Lističe smo letos v volilne skrinjice potisnili kar štirikrat. Najprej so bile na sporedu evropske volitve (volilna udeležba je bila 24,55-odstotna), sledil je referendum o arhivskem zakonu, ki so ga spremljali zapleti s terminom glasovanja, sredi julija, torej poleti, pa so že drugič zapored potekale predčasne državnozborske volitve (51,73 odstotka), na katerih je prepričljivo slavila Stranka Mira Cerarja, ki je pozneje tudi sestavila dvanajsto slovensko vlado. Oktobra so bile na vrsti še lokalne volitve (45,22 odstotka): najmlajša občina Ankaran je dobila svoje vodstvo, volilci pa so nekaterim lokalnim šerifom brez zadržkov zaupali nov mandat. Ob tem velja dodati, da je letošnji referendum prvič potekal po novih pravilih – ker se ga je udeležilo premalo volilcev, referendum, ki so ga s prvopodpisano Evo Irgl zahtevali v SDS, ni uspel. Proti noveli zakona je sicer glasovalo 67 odstotkov volilcev, a je bila udeležba zgolj 11-odstotna (201.087 glasov). Za zavrnitev zakona bi moralo glasovati najmanj 20 odstotkov vseh volilnih upravičencev (343.000). Bojan Velikonja

Janez Janša, nepogrešljiv za slovensko demokracijo Predsednik SDS Janez Janša je 20. junija prispel na Dob, kjer je začel zaradi afere Patria prestajati dveletno zaporno kazen. Mnogi podporniki so se prvaku opozicije pridružili že v Šempetru v Savinjski dolini, od koder je organizirana kolona vozil krenila proti Dolenjski, pred zaporom pa je na govorniškem odru potekal tudi kulturni program. Dokler se Janša po odločitvi ustavnega sodišča kot za demokracijo nepogrešljiv vodja opozicije ni začasno znašel na prostosti (12. decembra), je odbor 2014 z Alešem Primcem na čelu pred ljubljanskim sodiščem vsakodnevno organiziral shode, vrstili pa so se tudi zapleti glede Janševega poslanskega mandata. Če bo ustavno sodišče pravnomočno sodbo razveljavilo, bo predsednik SDS na prostosti ostal, v nasprotnem primeru pa se bo moral vrniti v zapor. Zaradi afere Patria sta se na Dobu znašla tudi Tone Krkovič in Ivan Črnkovič. Tomaž Skale

Olimpijske igre z rekordno bero za Slovenijo Olimpijske igre v Sočiju so bile za slovensko reprezentanco najuspešnejše doslej. Športniki in športnice so dosegli osem kolajn, s sedmim mestom je bila zelo uspešna tudi hokejska reprezentanca, ki je s tem dosežkom pripravila veliko presenečenje. Prvo ime slovenske ekipe je bila alpska smučarka Tina Maze. Osvojila je prvi zlati kolajni za Slovenijo na zimskih olimpijskih igrah (v smuku in veleslalomu). Zmago v smuku si je razdelila s švicarsko prijateljico Dominique Gisin. To ji je uspelo po tem, ko v sezoni svetovnega pokala ni blestela. Po dve kolajni (srebrno in bronasto) sta osvojila tudi smučarski skakalec Peter Prevc in deskar na snegu Žan Košir. Z bronom sta se okitili smučarska tekačica Vesna Fabjan in biatlonka Teja Gregorin. Luka Cjuha

Najhujši izbruh ebole v zgodovini Začelo se je že lani. New England Journal of Medicine je aprila ugotovil, da je prvi okuženi z ebolo v zahodni Afriki umrl 6. decembra v vasi Gueckedou v Gvineji. Bolezen se je potem nekaj mesecev širila počasi in neopazno, nato vse hitreje in se sprevrgla v najhujši izbruh ebole v zgodovini, k čemur so pripomogli krhki zdravstveni sistemi, mobilnost in lokalni običaji. Do 10. decembra je umrlo 6388 ljudi, 17.943 je obolelih. Bolezen je vzela življenje številnim zdravstvenim delavcem in prek njih segla v ZDA in Španijo. Ukrepe za morebitni primer ebole je sprejela tudi Slovenija. Trenutno razvijajo več cepiv in zdravil, nekatera so poskusno preizkusili na ljudeh. AP