Vzpon islamskega kalifata

Dobra tri leta po začetku sirske državljanske vojne je ta letos dokončno prestopila meje. Borcem gibanja Islamske države, ki so ga sestavili najradikalnejši islamski uporniki proti Bašarju Al Asadu, je uspelo osvojiti velik del Sirije in Iraka. Okoli 30.000 islamistov je na »osvobojenem ozemlju« pod vodstvom Abuja Bakra Al Bagdadija oklicalo svoj kalifat in skorajda čez noč na prestolu največje grožnje svetovnemu miru zamenjalo Al Kaido. Že avgusta so se začeli prvi ameriški zračni napadi na položaje Islamske države v Iraku, kmalu so na zadovoljstvo Bašarja Al Asada sledili še v Siriji. Do konca leta se je ameriški koaliciji pridružilo več kot 60 držav, med njimi neformalno tudi Iran, ki je položaje džihadistov v Iraku napadal s svojimi lovci. To so bili zametki »dolge vojne«, v kateri so se na isti strani znašli dolgoletni sovražniki. Zaradi spopadov in nasilja islamistov nad drugače mislečimi so sto tisoči morali zapustiti domove, med njimi tudi etnično-verska skupnost Jezidov v Kurdistanu.

Ena država in vendarle v bistvu le en sistem?

Četrt stoletja po protestih na Trgu nebeškega miru so Kitajsko letos doletele prve demonstracije za demokracijo. Na ulice je odšlo več tisoč protestnikov, ki so zahtevali dejansko demokratično izbiro izvršne veje oblasti v Hong Kongu na volitvah leta 2017. Čeprav so se oblasti v Pekingu bale, da bi lahko iskra protestov zajela tudi druge dele države, se to ni zgodilo. Kapitalistični komunizem, politični sistem Ljudske republike Kitajske, je ostal nedotaknjen. V primerjavi s krvavim zatrtjem demonstracij v Pekingu leta 1989 so oblasti tokrat protestnike kar več tednov razmeroma mirno pustile demonstrirati na glavnih ulicah mesta in se z njimi celo pogovarjale. Šele sredi decembra, ko je število protestnikov že krepko uplahnilo, je policija odstranila njihova zadnja šotorišča in aretirala preostale protestniške voditelje. Volilni sistem v Hong Kongu je ostal nespremenjen.

Gaza - politični polom Izraela

Skoraj 2300 novih palestinskih grobov in 11.000 ranjenih je rezultat 50 dni trajajočih napadov Izraela na Gazo. Letošnja poletna izraelska operacija Zaščitni rob je imela isti vojaški cilj kot pretekli napadi na to najgosteje poseljeno območje na svetu. Premier Benjamin Netanjahu je hotel strmoglaviti Hamas in uničiti njihov raketni arzenal, ki so mu v minulih letih povečali doseg, tehnološko pa je ostal primitiven in neprimerljiv s sofisticiranim izraelskim orožjem. Še enkrat se je David boril proti Goljatu. Tokratna izraelska vojna v Gazi je trajala precej dlje kot primerljive operacije v zadnjih letih, uradni Tel Aviv pa se je požvižgal na vse obtožbe o prekomerni uporabi sile. Če je bil vojaški cilj vsaj delno uresničen - izraelski vojski je namreč uspelo uničiti dve tretjini Hamasovih raket ali pa so te bile porabljene - je politični cilj ostal nedosežen. Tudi palstinski otroci v Gazi so - z orožjem v roki - avgusta premirje slavili kot zmago. Hamas je po vojni s Fatahom dokončno oblikoval vlado narodne enotnosti, zasedena palestinska ozemlja pa so konec leta prišla zelo blizu priznanju državnosti od številnih evropskih držav. Namesto palestinske vlade je decembra padla izraelska.

Obletnica začetka 1. svetovne vojne

Sto let po začetku prve svetovne vojne je papež Frančišek molil za mir. V soboto, 13. septembra, se je v italijanskem Sredipolju, tik za slovensko mejo, najprej poklonil padlim soldatom avstroogrske vojske, ki so se borili na soški fronti. Po tem je maševal na pokopališču italijanskih vojakov, ki so na soški fronti prejšnjim stali nasproti. Na tej fronti je bil tudi Frančiškov ded Giovanni Bergoglio, italijanski vojak, ki je gorski masaker preživel in je kasneje odšel v Argentino. »La guerra e una follia! Vojna je norost!« je vzkliknil papež v pridigi. Po stotih letih so nekatera sovraštva pokopana, toda pohlep in ideologija sta še živa. Svetovna vojna se lahko ponovi, je dejal. Papež je vojaško pokopališče, nekdanji Mussolinijev monument, ki je bil postavljen kot napoved druge svetovne vojne, za en dan spremenil v svetišče: pred dvajset tisoč oboževalci je molil za vse padle v vseh vojnah tega sveta.

Najhujši izbruh ebole v zgodovini

Začelo se je že lani. New England Journal of Medicine je aprila ugotovil, da je prvi okuženi z ebolo v Zahodni Afriki umrl 6. decembra v vasi Gueckedou v Gvineji. Bolezen se je potem nekaj mesecev širila počasi in neopazno, nato vse hitreje in se sprevrgla v najhujši izbruh ebole v zgodovini, k čemur so pripomogli krhki zdravstveni sistemi, mobilnost in lokalni običaji. Do 10. decembra je umrlo 6388 ljudi, 17943 je obolelih. Bolezen je vzela življenja številnih zdravstvenih delavcev in preko njih segla v ZDA in Španijo. Ukrepe za morebitni primer ebole je sprejela tudi Slovenija. Trenutno razvijajo več cepiv in zdravil, nekatera so poskusno preizkusili na ljudeh.

Evropska vesoljska odprava Rosetta - prvi pristanek na kometu

Opazovati in analizirati tuje svetove – ta pustolovska želja človeštva je letos dobila novo dimenzijo, ko je 12. novembra človeški izdelek prvič pristal na kometu. To je bil modul Philae Evropske vesoljske agencije, ki ga je do kometa 67P/ Čurjumov-Garasimenko po več kot desetih letih letenja dostavila sonda Rosetta. Ena od nalog misije je ugotoviti, ali so sestavine za življenje in voda na Zemljo morda prišle s kometi. Analize so že pokazale, da voda morda ne, saj je sestava ledu na kometu precej drugačna od sestave vode v oceanih. Pristanek modula se sicer ni povsem posrečil in ne prejema dovolj sončne energije - znanstveniki upajo, da ga bodo sčasoma lahko premaknili na ugodnejšo lego.

Najbolj skrivnostna nesreča sodobnega letalstva

Misterij na Zemlji ostaja nerazrešen. Morda bi pričakovali, da najdba malezijskega letala, ki je 8. marca izginilo na poti iz Kuala Lumpurja v Peking, ob vsej sodobni tehnologiji in satelitih ne bo resnejši zalogaj. Izkazalo se je drugače. Ostankov boeinga 777, ki je domnevno strmoglavil v odročnih koncih Tihega oceana zahodno od Avstralije, niso našli do danes. Jeseni so iskanje otežila še nesoglasja med strokovnjaki glede tega, katero od dveh verjetnih območij nesreče, ki so jih določili glede na zadnje komunikacije letala, je bolj primerno za iskanje odgovorov o največji zagonetki sodobnega letalstva o in usodi 239 potnikov in članov posadke.

Škotski referendum po volji britanske krone

Na koncu je zmagal „ne“. Škoti so se z nekoliko manj tesno večino od pričakovane (55,3 odstotka) na referendumu 18. septembra odločili, da ostanejo del Velike Britanije. To je bila velika zmaga za britansko krono in za premierja Camerona, ki pa ga zdaj čaka izpolnjevanje obljub, ki jih je dal Škotom, če ostanejo v skupni državi. Četudi referendum ni uspel, je imel velik odmev in je ponekod okrepil zahteve po samostojnosti – najbolj očitno v Kataloniji, kjer je 9. novembra na neobvezujočem glasovanju neodvisnost podprlo dobrih osemdeset odstotkov udeležencev (udeležba je bila 40-odstotna). Z odcepitvenimi idejami so se oglasile še nekatere regije v evropskih državah, pa so ti glasovi potem precej hitro potihnili.

Olimpijske igre z rekordno bero za Slovenijo

Olimpijske igre v Sočiju so bile za slovensko reprezentanco najuspešneje doslej. Športniki in športnice so dosegli osem kolajn, s sedmim mestom je bila zelo uspešna tudi hokejska reprezentanca, ki je s tem dosežkom pripravila veliko presenečenje. Prvo ime slovenske ekipe je bila alpska smučarka Tina Maze. Osvojila je prvi zlati kolajni za Slovenijo na zimskih olimpijskih igrah (v smuku in veleslalomu). Zmago v smuku si je razdelila s švicarsko prijateljico Dominique Gisin. To ji je uspelo po tem, ko v sezoni svetovnega pokala ni blestela. Po dve kolajni (srebrno in bronasto) sta osvojila tudi smučarski skakalec Peter Prevc in deskar na snegu Žan Košir. Z bronom sta se okitili še smučarska tekačica Vesna Fabjan in biatlonka Teja Gregorin.

Facebook na nakupovalnem pohodu

Spletnemu imperiju Marka Zuckerberga je letos uspel veliki met. Za slabih 22 milijard dolarjev je kupil komunikacijsko platformo Whatsapp, s katero po svetu komunicira več kot 600 milijonov uporabnikov. Po temeljitem pregledu evropske komisije, ki ni ugotovila, da bi Facebookov nakup utegnil omejiti konkurenco na telekomunikacijskem trgu v EU, ni bilo več ovir za letošnji največji telekomunikacijski-IT posel. Facebook je tako po nakupu Instagrama, najboljše družbene platforme za delitev fotografij, pod svoje okrilje dobil še najboljšo komunikacijsko platformo. Kakšen nov poslovni model si bo Facebook domislil z nakupljenima platformama, še ni bilo jasno. Se pa Zuckerberg letos ni spogledoval zgolj s facebooku neposredno sorodnimi spletnimi komunikacijskimi sistemi. Za dve milijardi dolarjev je namreč kupil še Oculus Rift, vodilno podjetje na področju proizvodnje 3D-očal z virtualno realnostjo.

Nemci četrtič na vrhu po zgodovinskem polfinalu

Svetovni prvaki v nogometu so postali nemški reprezentanti. V polfinalu so v žalost zavili vso Brazilijo, ki so jo na eni najbolj znamenitih tekem v zgodovini svetovnih prvenstev premagali s 7:1, nato so bili v finalu po podaljšku boljši še od Argentine. Odločilni gol je dosegel Mario Götze. Za najboljšega igralca turnirja je bil razglašen Argentinec Lionel Messi, najboljši strelec pa je bil Kolumbijec James Rodriguez. Slovenska reprezentanca se na prvenstvo ni uvrstila. Pred začetkom turnirja je gostovala v Južni Ameriki in izgubila prijateljski tekmi z Argentino ter Urugvajem. Jeseni je na štirih tekmah zbrala šest točk v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo, konec leta pa so zaznamovala tudi nova nasprotja med Srečkom Katancem in Zlatkom Zahovićem. Ta se je z Mariborom uvrstil v ligo prvakov, kar je največji uspeh slovenskega klubskega nogometa po letu 1999.

Ameriški sprehod do košarkarskega trona

Na svetovnem prvenstvu so letos nastopali tudi slovenski košarkarji. V Španiji so zasedli sedmo mesto. Prvenstvo je bilo omadeževano, ker so Avstralci namerno izgubili proti Angoli. Z nepoštenimi igrami so se spogledovali tudi Slovenci, nekaterim članom ekipe je bilo celo žal, da tekme z Angolo niso namerno izgubili, a na koncu niso prestopili mej športnega boja. Svetovni prvaki so postali Američani. Vse tekmece so premagali z visoko razliko, v četrtfinalu tudi Slovenijo. V finalu so bili boljši od srbske reprezentance.

Janez Janša, nepogrešljiv za slovensko demokracijo

Predsednik SDS Janez Janša je 20. junija prispel na Dob, kjer je začel zaradi afere Patria prestajati dveletno zaporno kazen. Mnogi podporniki so se prvaku opozicije pridružili že v Šempetru v Savinjski dolini, od koder je organizirana kolona vozil krenila proti Dolenjski, pred zaporom pa je na govorniškem odru potekal tudi kulturni program. Dokler se Janša po odločitvi ustavnega sodišča kot za demokracijo nepogrešljiv vodja opozicije ni začasno znašel na prostosti (12. decembra), je odbor 2014 z Alešem Primcem na čelu pred ljubljanskim sodiščem vsakodnevno organiziral shode, vrstili pa so se tudi zapleti glede Janševega poslanskega mandata. Če bo ustavno sodišče pravnomočno sodbo razveljavilo, bo predsednik SDS na prostosti ostal, v nasprotnem primeru pa se bo moral vrniti v zapor. Zaradi afere Patria sta se na Dobu znašla tudi Tone Krkovič in Ivan Črnkovič.

Drugič zapored zmaga instantne stranke

Za nami je pravo volilno leto. Lističe smo letos v volilne skrinjice potisnili kar štirikrat. Najprej so bile na sporedu evropske volitve (volilna udeležba je znašala 24,55 odstotka), sledil je referendum o arhivskem zakonu, ki so ga spremljali zapleti s terminom glasovanja, sredi julija, torej poleti, pa so že drugič zapored potekale predčasne državnozborske volitve (51,73 odstotka), na katerih je prepričljivo slavila Stranka Mira Cerarja in ki je kasneje tudi sestavila dvanajsto slovensko vlado. Oktobra so bile na vrsti še lokalne volitve (45,22 odstotka): najmlajša občina Ankaran je dobila svoje vodstvo, volilci pa so nekaterim lokalnim šerifom brez zadržkov zaupali nov mandat. Ob tem velja dodati, da je letošnji referendum prvič potekal po novih pravilih – ker se ga je udeležilo premajhno število volilcev, referendum, ki so ga s prvopodpisano Evo Irgl zahtevali v SDS, ni uspel. Proti noveli zakona je sicer glasovalo 67 odstotkov volilcev, a je bila udeležba zgolj 11-odstotna (201.087 glasov). Za zavrnitev zakona bi moralo glasovati najmanj 20 odstotkov vseh volilnih upravičencev (343.000).