'Bogati in lepi' se vračajo: Beverly Hills na Bledu

Celozaslonski način

Fotografije »

First Previous Next Last

Nalagam galerijo

• 

• 

• 

• 

• 

Lahko torej Bled označimo za nekakšen Beverly Hills (prestižna četrt v Los Angelesu) naše Slovenije? Vsekakor! Nekaj najbogatejših s slovenske lestvice novodobnih bogatašev stalno ali občasno živi ob jezeru.

Čudovito prenovljene vile

V ospredju je Beli dvor Janeza Škrabca, uglednega poslovneža in bogatega človeka. Prenova stavbe, ki je bila v socializmu namenjena pisarnam, je bila izredno zahtevna in draga. Pri njej so sodelovali najboljši italijanski mojstri, Beli dvor pa je s svojo lokacijo za poznavalce Bleda tudi daleč najbolj prestižna stavba z najvišjo ceno. To vedno narekuje trg, ki je tudi za blejske nepremičnine trenutno precej nedovzeten, a več kot dva milijona evrov je po oceni poznavalca blejskih nepremičnin prenovljeni Beli dvor zanesljivo vreden. Škrabčev Beli dvor tudi med bogataši pomeni sam vrh zaradi lokacije, prostornosti, urejenosti in opremljenosti.

Igor Lah je kupil nekdanji sedež Triglavskega narodnega parka, Vilo Rog. Bogataš je Blejce sicer razburil, ker je svojo posest nezakonito ogradil, ograjo pa je potem moral podreti. To ni bil najbolj posrečen prihod na Bled, kjer se ljudje delijo na Blejce (rojeni domačini) in priseljene Blejčane. Vsekakor je tudi njegova vila na samem obrežju jezera naravnost fantastično prenovljena. Če je verjeti pičlim izjavam o njeni vsebini, naj bi v njej nastala razstava umetnin. Vrednost vile je težko določiti, ker celo včasih kar pogosti ruski kupci na Bledu niso več pripravljeni odšteti bajnih vsot.

Smučar Košir v senci

Jure Košir je s svojo vilo buril duhove (zavistnežev?) že ob načrtu in gradnji; očitali so mu, da naj z ravno streho ne bi sodila na Bled in skoraj tik ob jezero. Napaka: stroka je kmalu ponudila odgovor, da je taka gradnja za Bled običajna in ima dolgo tradicijo. Tako je nastala lepa stavba ob jezeru, ki pa ji blejski strokovnjak za nepremičnine najde tudi slabo stran. Blejci namreč na tako imenovani senčni strani ne gradijo tako radi, ker popoldne tam sonce hitro izgine. Ni pa izginila vrednost vile, ki se giblje najmanj okoli milijona evrov.

Takoj ob Koširjevi je za blindiranimi vrati iz debelih slojev jekla dvorec še enega bogataša - Zmaga Pačnika. Njegovi bohinjski hoteli sicer bolj ali manj propadajo, a vkopana stavba z bazenom in ogromno prostornino je zagotovo še dražja ob Koširjeve in obenem varovana tako, kot je navada z vilami bogatašev v tujini na ekskluzivnih lokacijah.

Na Bledu živi tudi Bahtijar Bajrović - Bato, lastnik Sportine, ki prav tako kroji vrh lestvic najbolj bogatih Slovencev, njegovo domovanje pa ne spada med najbolj prestižne.

Še enega razvpitega bogataša velja omeniti, to je Nicholas Oman. Čeprav je bila zadnja novica o njem iz Avstralije vse prej kot spodbudna (v zapor je moral zaradi pedofilije), njegov sin Mark še vedno prebiva v graščini Grimšče in tako ohranja vzdevek graščaka, ki se je prijel Nicholasa, ko je prišel nazaj v Slovenijo, kupoval nepremičnine in vzbujal pozornost kot trgovec z orožjem in diplomat Liberije. Dvorec Grimšče ne spada med najbolj prestižne stavbe blejske elite, a je s svojo klasično podobo sam po sebi zanimiv in prestižen.

Kot jagoda na torti

Nekdanja Istrabenzova vila je naprodaj, Petrolova tik ob jezeru pa ostaja edina tako znana in prestižna v lasti kakega podjetja. V socializmu je namreč večino najlepših vil in lokacij zasedalo gospodarstvo ali pa država. Tako je pravi simbol propada tega časa zdaj Vila Bled, obenem pa tudi stavba na samem obrežju, kjer je bila nekoč opazovalna postaja za Blejsko jezero in ki zdaj že leta propada.

Treba je priznati, da eno najlepših stavb zaseda blejska občina, ki pa je zgradbo tudi lepo prenovila. Blejskemu glamurju dajejo prizvok še nekatere stare družine in pa tisti, ki so na Bled prišli. Mednje je že zdavnaj sodil sloviti nogometni trener Vujadin Boškov, ki je nekoč vodil sloviti Real Madrid in mu je vilo opremljal znani blejski strokovnjak za odličnost še v času trdega socializma. Vila še stoji. Na Bledu je zdaj doma tudi predsednik ustavnega sodišča in bivši diplomat dr. Ernest Petrič, ki so mu Blejci podelili naslov častnega občana.

Pisatelj Boris A. Novak je tudi prebivalec Bleda, kjer po podatkih Statističnega urada RS povprečno stanovanje meri spoštljivih 90 kvadratnih metrov in kjer so se še pred nekaj leti cene nepremičnin kosale z ljubljanskimi in portoroškimi. Svetovljan, izumitelj, iskrivi sogovornik je Blejec Peter Florjančič, ki se je potikal povsod po svetu, a je doma na Bledu. Med znane Slovence lahko prištejemo še nekdanjo smučarko Špelo Pretnar, slikarko Melito Vovk Štih ter pedagoga in pisatelja Dušana Merca. Župan Janez Fajfar tudi ni kar tako, ker je znani poliglot, veliki poznavalec zgodovine Bleda in okolice ter edini Slovenec, ki lahko prek enega od londonskih mostov v središče - žene ovce. Tako priznanje so mu podelili angleški lordi, ki so Bled že zdavnaj sprejeli za svojega, tako kot novopečeni bogataši in znani Slovenci modernih časov.

Verjetno smo še marsikoga pozabili, nikogar pa namenoma prezrli. Bled kot slovenski Beverly Hills vsekakor še ni rekel zadnje besede. Nekatere blejske vile še kličejo po bogatih lastnikih in lepši prihodnosti. Lahko pa se zgodi tudi tako, kot se je dediščini kiparja, pisatelja in Blejca Toneta Svetine. Kot je odšel njegov čas, tako je izginila njegova dediščina, njegove skulpture in spomin nanj. To pa lahko celo navadne smrtnike hitro izenači tudi z elito, ki si je Bled privzela kot statusni simbol bogastva, moči, slave in vpliva. Na koncu smo pač vsi enaki, ali ne?