Celozaslonski način

Fotografije »

First Previous Next Last

Nalagam galerijo

• 

• 

• 

• 

• 

V lepotici, zadnja leta najbolj znani po koncertih stare glasbe, ki jih je v Brežice pripeljal Klemen Ramovš, bodo prvi koncert v nedeljo priredili učenci domače glasbene šole, potem pa naj bi bilo glasbenih in drugih kulturnih prireditev v njej dosti več kot v preteklosti. Zaradi močno načetih stropnih in zidnih fresk ter neprestane grožnje, da bo poslikani strop pod bremenom časa popustil in zgrmel na obiskovalce, so bili glasbeni dogodki zadnjih nekaj let zelo redki.

"Zaradi težavnih klimatskih razmer smo ljudi spuščali v dvorano samo v mesecih, ki v svojem imenu ne vsebujejo črke r. To pomeni, da je bila velik del leta zaprta. Zdaj, ko je obnova končana, lahko rečem, da bo dvorana odprta 362 dni na leto," obljublja direktor Posavskega muzeja Tomaž Teropšič. Dvorano bo mogoče najeti za različne prireditve, a ne brez omejitev. Teropšič pravi, da si denimo razkošne poroke s pojedino v srednjeveškem slogu v njej gotovo ne bo mogoče omisliti, pa tudi razstav sadja in cvetja, kot jih je v preteklosti že gostila, ne.

"V mednarodni muzejski skupnosti IKOM vnos hrane in pijače v muzejske prostore resno odsvetujejo," pove Teropšič.

Verjamemo, da obiskovalci teh posvetnih dobrot res ne bodo pogrešali, čeprav smo prepričani, da baročnih in stenskih poslikav z motivi iz antične mitologije mojstra Frančiška Karla Remba iz let 1702 in 1703 ne bodo občudovali zaprtih ust. Naročnik poslikav je bil tedanji lastnik Ignac Marija Attems iz plemiške družine Attemsov. Zadnja lastnika sta bila grof Ferdinand in njegova žena Wanda Attems. Leta 1945 ju je zaradi očitane veleizdaje tedanja revolucionarna oblast s sklepom vojaškega sodišča v Mariboru razlastninila in s tem skuhala veliko godljo. Leta 1993 je namreč temeljno sodišče v Mariboru sodbo vojaškega sodišča razveljavilo, potomci zadnjih lastnikov pa so pred štirimi leti na brežiškem sodišču izposlovali sklep, da se jim grad vrne. Ta odločba sodišča je v Brežicah sprožila vrsto nasprotovanj in napetosti, ki so celo grozile, da z obnovo gradu in Viteške dvorane ne bo nič. Zadeva je še vedno v rokah sodišč in vlade, brežiški župan Ivan Molan pa odločno vztraja, da mora grad zaradi izjemno velikih vložkov v njegovo obnovo in vzdrževanje ostati v javni lasti. Predlaga, naj država potomce Attemsov izplača v obliki državnih obveznic. Samo zadnja obnova vzhodnega trakta je namreč stala 2 milijona evrov, od česar je evropska skupnost prispevala 1,29 milijona evrov, preostali delež pa občina Brežice. Opravljen restavratorski poseg velja za največjega v tem delu Evrope.

Obiskovalci Brežic so nad gradom sicer navdušeni, vendar imajo obilo pripomb nad odpiralnim časom, saj si posamezniki muzejskih zbirk ne morejo ogledati v popoldanskih urah, saj samo naročenim skupinam vrata odprejo tudi zunaj običajnega delovnega časa. "Evropa je denar v obnovo gradu vložila tudi z namenom, da bo obiskovalcem dostopen bolj kot doslej. Če vodstvo muzeja tem usmeritvam ne bo sledilo, bomo prisiljeni poseči tudi po kakšni kadrovski zamenjavi," pravi Molan.