Spletna mesta družbe Dnevnik, d.d., uporabljajo piškotke

Nova evropska direktiva zahteva, da od vas pridobimo soglasje za namestitev piškotkov na računalnik in vam omogočimo upravljanje z njimi. Dnevnik, d.d., uporablja piškotke, ki so nujno potrebni za delovanje strani, analitične piškotke, ki nam olajšajo izboljševanje uporabniške izkušnje, ter piškotke zunanjih partnerjev, kot so oglasni piškotki, s katerimi vam ponujamo relevantne oglase.

S klikom na spodnji gumb soglašate z uporabo piškotkov.

 Strinjam se

  • Kaj so piškotki in kako delujejo »

    Piškotki so majhne tekstovne datoteke, ki jih vaš računalnik shrani ob prvem obisku spletne strani. Z njihovo pomočjo si spletna stran zapomni vašo napravo in nastavitve, ki ste si jih izbrali.

  • Spremeni nastavitve piškotkov »

    Nastavitve piškotkov lahko kadarkoli spremenite tudi na povezavi »O piškotkih« na dnu strani.

RSS

Orli nad Šiško

Leta 1961 si je mednarodno tekmovanje smučarjev skakalcev za pokal Kongsberg na Galetovem v Šiški ogledalo več kot 25.000 gledalcev.

Nalagam galerijo
  • Od leta 1955 do 1961 se je z vrha Galetove skakalnice najbolj spremenil pogled na Šiško. (Foto: Edi Šelhavs, hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije)
  • (Foto: Marjan Ciglič, hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije)
  • (Foto: Marjan Ciglič, hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije)
  • (Foto: Marjan Ciglič, hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije)
  • Ludvik Zajc se je kot mladinec kalil na skakalnici v Šiški. (Foto: Marjan Ciglič, hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije)
  • (Foto: Marjan Ciglič, hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije)
  • (Foto: Edi Šelhavs, hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije)
  • (Foto: Edi Šelhavs, hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije)
  • (Foto: Edi Šelhavs, hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije)
  • Skakalnica z močno dvignjenem lesenim podaljškom. (Foto: Edi Šelhavs, hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije)
  • (Foto: Vlastja Simončič, hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije)
  • Opečnati stolp skakalnice v Šiški. (Foto: Vlastja Simončič, hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije)
  • Skakalec se je spustil po naletni strmini proti mostu in skočil proti Šiški... Leta 1961 je pokal Kongsberg osvojil Marjan Pečar (desno). (Foto: Vlastja Simončič, hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije)

Leta 1954 so po načrtih Stanka Bloudka ob Vodnikovi cesti v Šiški zgradili 70-metrsko skakalnico na Galetovem. Na njej so med drugim potekala tekmovanja za pokal Kongsberg, ki so jih med letoma 1953 in 1976 organizirale alpske države Jugoslavija, Avstrija, Italija, Švica, Zahodna Nemčija in Francija. Čeprav so lahko tekmovali tudi najboljši skakalci iz drugih držav, so pokal za zmago prejeli le predstavniki iz držav, ki so prvenstvo organizirale.

Skakalnica na Galetovem se je v zgodovino zapisala tudi po tem, da sta bili na njej doseženi edini slovenski, obenem pa tudi jugoslovanski zmagi na vseh 23 tekmovanjih omenjenega pokala. Tako je leta 1955 na tradicionalnem mednarodnem tekmovanju za pokal Kongsberg zmagal Mojstrančan Janez Polda, leta 1961 pa je pred več kot 25.000 gledalci slavil Tržičan Marjan Pečar (63,5, 50). V moštvenem tekmovanju so pred Jugoslovani slavili Avstrijci, ki so nastopili z najbolj izenačeno reprezentanco. Prirediteljem je kljub slabemu vremenu uspelo urediti skakalnico, na kateri so skrajšali most in podaljšali nalet, zaradi južnega vremena pa so jo morali že med prvo serijo popravljati.

Za Marjana Pečarja, ki je leta 1968 za Jugoslavijo tekmoval tudi na zimskih olimpijskih igrah v Grenoblu, je bila lepa mednarodna zmaga na Galetovem največji uspeh v skakalni karieri. Skakalnice v Šiški se starejši Ljubljančani spominjajo po močno dvignjenem lesenem podaljšku izteka, ki je štrlel proti Vodnikovi cesti. Po letu 1962 so skakalnico na Galetovem prepustili zobu časa, leta 1967 pa je dokončno propadla, kar je povzročilo tudi zaton smučarskega kluba Enotnost.

Reproduciranje, povzemanje in citiranje vsebin je dovoljeno ob pogojih in na način, ki so navedeni tukaj.

Komentarji

Uredništvo Dnevnik.si spodbuja razpravo uporabnikov o novinarskih prispevkih. Uporabnike poziva, naj pri izražanju mnenj upoštevajo pravila komentiranja. V prizadevanju za preprečevanje sovražnega govora na spletu, ki je po zakonu kazniv, smo se pridružili nacionalnemu projektu Spletno Oko. S klikom na gumb Spletno Oko lahko prijavite komentar, za katerega domnevate, da je sovražen. Prijavo prejmeta upravitelj portala in prijavna točka Spletno Oko, ki jo obravnava le v primeru izpolnjenih kriterijev domnevno nezakonite vsebine.

Prijavi sovražni govor