Češnja in češnjev cvet imata na Japonskem izreden kulturni pomen, opazovanje cvetov in prirejanje piknikov pod cvetočimi češnjami pa je danes ena najbolj priljubljenih navad na Japonskem. Opazovanja češenj oziroma hanamiji se pričnejo marca, ko se na Okinavi, otoku na jugu japonskega otočja, začnejo odpirati prvi češnjevi cvetovi, tovrstni pikniki se nato do konca maja zvrstijo po vsej Japonski. Ob opazovanju češenj bomo lahko jutri japonsko kulturo bolje spoznali tudi pri nas.
Prvo sadiko je posadila princesa
Zamisel za organizacijo prvega hanamija, ki je bil organiziran leta 2012, je pobudnica Mateja Šmid Hribar dobila, ko je odkrila malo znano dejstvo, da je Japonska leta 1999 Sloveniji podarila 300 češnjevih dreves, prvo sadiko pa je v Sloveniji 9. oktobra 2000 lastnoročno zasadila kar japonska princesa Sajako. Dogodek je simboliziral odprtje gospodarske poti med državama, japonske češnje v Sloveniji pa je Smid-Hribarjeva ocenila kot idealno priložnost za prireditev enega najbolj priljubljenih japonskih dogodkov tudi v Sloveniji. Tako bi Slovenci ob opazovanju češnjevih cvetov lahko spoznali več o japonski kulturi, se naužili lepote češenj med cvetenjem, hkrati pa pripravili tudi nekaj občutka domačnosti za v Sloveniji živeče Japonce.
Sociologinja in japonologinja Maja Pešelj je pojasnila, da je češnja izredno močno povezana z japonsko kulturo, saj gre za simbol države. Še globlji pomen ima češnjev cvet, ki zaradi svoje lepote in krhkosti simbolizira življenje. »Je izredno lep, a že en dotik zadostuje, da odpade,« pravi. Zgodovinsko je bil češnjev cvet tudi simbol samurajev, japonskega bojevniškega sloja, a so bila opazovanja češenj sprva omejena zgolj na najvišjo aristokracijo.
Hanamiji so se začeli na japonskem imperialnem dvoru v 8. stoletju, tradicionalno pa so jih spremljali pikniki pod krošnjami češenj – s hrano in sakejem ter pisanjem haikujev o lepoti cvetov. Kasneje so se hanamiji razširili tudi med samuraje, ki jih po zaslugi filmske industrije danes povezujemo zlasti z romantičnim občudovanjem češenj, po drugi svetovni vojni pa se je z izginjanjem razrednih ločnic običaj razširil še na preostalo prebivalstvo. Hanami je s tem postal eden najmnožičnejših japonskih dogodkov, čeprav se dandanes pogosto več pozornosti kot češnjam posveča pikniku in zabavi.
Posebna napoved cvetenja češenj
Kako resno Japonci še danes jemljejo hanami, priča tudi posebna napoved cvetenja češenj, ki spremlja tamkajšnjo vremensko napoved. Tako lahko prebivalci spremljajo širjenje cvetenja, ki se začne na jugu in se počasi premika proti severu. Pešeljeva pojasnjuje, da Japonci tudi sicer ob koncih tedna lepo vreme radi izkoristijo za obiske narave, odročnih templjev in piknike. »To jim predstavlja nekakšen ventil,« razloži. »Predstavljajte si, kako je živeti v ogromnih mestih, kjer je okoli vas v tesnem prostoru skoraj neprestano nagnetena ogromna množica ljudi.« Prav tako pojasnjuje, da ni nič nenavadnega, če sredi mest zagledamo, kako ljudje vsako zeleno površino izkoristijo za piknik. »Vendar ob koncu tedna,« dodaja. »Na poležavanje na travniku med tednom, ko bi morali delati, se še vedno gleda postrani.« Pikniki in zabave, ki jih spremljajo, so zato dobrodošli kot oddih od strogega družbenega življenja.
Pešeljeva, ki je ustanoviteljica japonskega kulturnega izobraževalnega centra Genki in je med prvimi poskušala širiti poznavanje japonske kulture v slovenski širši javnosti, opaža, da je danes zanimanja za Japonsko precej več, kot ga je bilo pred leti, ko se je sama odločala za študij japonologije v Ljubljani. Takrat jo je navdušila soseda, danes pa vidi, da večina ljudi, ki jih zanima Japonska, to zanimanje odkrije prek različnih v Sloveniji precej razširjenih dejavnosti, kot so gojenje in obrezovanje bonsajev, tradicionalne japonske čajanke, izdelovanje ikeban, borilne veščine, velik del navdušenja pa porajajo tudi japonski stripi oziroma mange in risanke, ki so po svetu široko priljubljene pod imenom anime. Vse večja pozornost Japonski se v zadnjih letih kaže tudi v ponudbi japonske hrane, ki se počasi prebija na slovenski kulinarični zemljevid. Kljub temu ta država še vedno za marsikoga ostaja zelo eksotična.
Prav prek navdušenja nad omenjenimi dejavnostmi so se povezali tudi ljubitelji japonske kulture, ki s pomočjo Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani letos ponovno organizirajo opazovanje češenj. Tokratni dogodek bo jutri, obiskovalci dogodka pa bodo lahko bolje spoznali številne japonske aktivnosti, kot so pisanje haikujev, oblikovanje origamijev, čajna ceremonija in kaligrafija, in v njih tudi sodelovali.
