Preden smo prevzeli Zavarovalnico Maribor, smo v našem strateškem načrtu zapisali, da tri leta ne bomo prevzemali, temveč bomo v tem času konsolidirali svoje družbe v Sloveniji in državah nekdanje Jugoslavije. Kljub temu si ogledujemo morebitne nove tarče in se s kom tudi pogovarjamo. Ne smemo si privoščiti, da bi zamudili kakšno priložnost. V srednjeročnem obdobju moramo povečati predvsem svoje tržne deleže na Hrvaškem in v Srbiji. Ali bomo to storili s prevzemom kakšne tržne mreže ali zavarovalnice, za zdaj ne morem napovedati.
In kakšne so razmere na srbskem in hrvaškem trgu?Nekatere hrvaške zavarovalnice so trenutno naprodaj, vendar so tako majhne, da se nam o njih ne splača razmišljati. Hrvaški zavarovalniški trg je po liberalizaciji trenutno v šoku in je doživel neke vrste katarzo. Cene avtomobilskih zavarovanj (AO), ki so bila doslej zelo dobičkonosna, so strmo padle. Logično bi bilo, da bi se sočasno s padcem cen zavarovanj AO zviševala donosnost preostalih vrst zavarovanj, vendar se to ne dogaja. V Srbiji doslej država ni dovolila zvišanja cen teh zavarovanj, pred približno dvema mesecema pa se je njihova vlada odločila za 45-odstotno povišanje cen, zaradi česar se razmere sedaj uravnavajo.
V Srbiji se obeta tudi privatizacija njihove največje zavarovalnice Dunav. Se nameravate zanjo potegovati in ali si tak podvig sploh lahko privoščite?Če bi ocenili, da bi bil prevzem Dunava koristen za kapital Save Re, bi za ta projekt iskali kapitalsko podporo delničarjev. Uradno Dunava še ni na privatizacijskem seznamu srbske vlade, tako velikega prevzema pa ob našem trenutnem kapitalu ne bi mogli izvesti.
Kakšno pa je vaše stališče do načrtov Croatie Osiguranje in njene nove lastnice Adris Grupe? Ti sta doslej že kupili okoli 15 odstotkov delnic in sta za državo drugi največji lastnici Save Re.Če bi nas Croatia Osiguranje ali Adris Grupa prevzela, bi to verjetno privedlo do tega, da bi postali njihova hišna pozavarovalnica. Vendar se o tem z njimi ne pogovarjamo. Interesentov za nakup naših delnic je veliko. Poleg Adrisa še Modra zavarovalnica, KD Group in nekateri drugi tuji vlagatelji. Do vseh potencialnih strategov moramo biti indiferentni, pogovarjamo pa se z vsemi, ki si to želijo. Tem pogovorom se ne moremo izogibati, vendar imamo do vsakega snubca določeno distanco. Vsakemu povemo, da je naš interes povečanje vrednosti družbe in stabilno lastništvo. O vseh teh pogovorih sta seznanjena tudi predsednik nadzornega sveta in naš največji lastnik, torej država.
Kakšen je vaš pogled na bodočo lastniško strukturo? Si želite razpršenega lastništva, biti del neke večje evropske skupine ali v lasti družb iz jugovzhodne Evrope?Vsak menedžment si želi, da bi prevzemal, ne pa, da bi bil prevzet. Do tega sem torej že zaradi svoje funkcije pristranski. Želel bi si, da bi bila Sava Re neodvisna in samostojna, v lastništvu pa bi imeli pokojninske sklade, državne premoženjske sklade in druge lastnike z dolgoročnimi načrti.
Toda konsolidator ste lahko le, če boste ohranili razpršeno lastništvo.Delno to drži. Toda do nas prihajajo tudi potencialni strateški partnerji iz tujine, ki bi želeli prek nas upravljati in konsolidirati zavarovalniško dejavnost v regiji. Konkretnejši ne morem biti, se pa ti vlagatelji oglašajo tudi na Slovenskem državnem holdingu (SDH) in ministrstvu za finance.
Izpostavljate lastnike z dolgoročnimi načrti. Toda Hrvati so do pomembnega deleža v Savi Re prišli ob zadnji dokapitalizaciji, ko so kupili delnice, ki so jih prvotno vplačali tuji vlagatelji. Zakaj so po vaši oceni tuji dokapitalizatorji nemudoma prodali svoje delnice? Ste izbrali napačne partnerje?Tega postopka 100-odstotno nikoli ne moreš nadzorovati. Nemška banka, ki je v dokapitalizaciji kupila okoli sedem odstotkov naših delnic, je te takoj prodala naprej. Najboljše orožje za obrambo pred sovražnim prevzemom je sicer rast cene delnice, ki se je samo letos zvišala za več kot 80 odstotkov.
V prihodnjih mesecih naj bi bila naposled sprejeta strategija upravljanja državnih naložb. Želite, da vas država opredeli kot strateško naložbo?Ne moti me, če država ostane naša solastnica. Zelo pa me moti slovenska domačijskost pri upravljanju, torej ali si z mojega vrtička.
Morda z novo vlado pričakujete kakšne spremembe, torej da se na državno premoženje ne bo več gledalo kot na plen vladajočih?Pri vsakem sestavljanju vlade sem negativno presenečen. Če se vrnemo v čas socializma, vidimo, da je bilo v takratnih vladah malo teoretikov, večina ljudi pa je prihajala iz realnega sektorja, kjer se je ustvarjala dodana vrednost. Ministrov, ki so od leta 1990 prišli iz gospodarstva, je manj kot prstov na eni roki. Preveč ministrov prihaja s strani, kjer se troši, in ne s strani, ki ustvarja. Ti miselni vzorci potem prevladajo v vladi, nobenemu pa nato ni v interesu, da bi državo racionaliziral in se obnašal, kot da je podjetje. Ne govorim, da bi bilo treba odpustiti polovico ljudi v javnem sektorju ali jim znižati plače. Treba pa bi bilo optimizirati javni sektor, saj pri konkurenčnosti še vedno padamo.
Sta problema tudi nacionalni interes in politično kadrovanje?Na Balkanu ne vidim pozitivnih učinkov nacionalnega interesa. Opažam pa, da so številne skandinavske finančne institucije v državni lasti, a so kljub temu ekonomsko najučinkovitejše na svetu, saj so profesionalno upravljane. Ne vem, ali se bomo v državnih podjetjih kdaj sposobni otresti političnega kadrovanja. V zadnjih dveh desetletjih smo se deformirali, naši miselni vzorci pa so se spremenili. Eno je korupcija, drugo pa, da posamezniki in stranke razmišljajo o tem, kateri njihovi kadri bodo kam prišli. Mislijo, da bodo s svojim človekom na neki funkciji imeli tudi sami lažji dostop do kakih poslov. Naša družba je sestavljena tako, da brez zvez in poznanstev svojemu otroku težko pomagaš do zaposlitve ali v doglednem času prideš do zdravnika. To je stvar naše kulture, ki se je v kratkem času ne da spremeniti.
SDH in Modra zavarovalnica sta že ob zadnji dokapitalizaciji napovedali, da bosta v treh letih izstopili iz lastništva. Od tedaj je minilo že leto in pol, na prodajo pa se še niste niti začeli pripravljati.Ta rok je bil tedaj usklajen, in če bi ga želeli ujeti, bi se na prodajo morali že pripravljati. Vendar zaradi sprememb v vladi trenutno nimamo sogovornika.
Z Merkur zavarovalnico se pogajate o nakupu njenega deleža v Moji naložbi. Poskušate ponovno stisniti v kot NKBM, ki se tej naložbi ne želi odpovedati, ali je to poskus preprečitve idej o povezavi Save Re in Modre zavarovalnice, ki si želi s SDH zamenjati nekatere svoje naložbe za njihov četrtinski delež v Savi Re?V Moji naložbi imamo 45 odstotkov lastništva in vsak normalen lastnik bi si ta delež želel povečati. Za zdaj smo izrazili šele zanimanje za nakup preostalega deleža, pričakujem pa, da bo v roku pol leta znanega kaj več.
Zakaj pa vas zanima dokončni prevzem Moje naložbe?Dejavnost upravljanja pokojninskih skladov je zagotovo dolgoročno perspektivna. Družba se stara, naš sedanji pokojninski sistem iz rok v usta pa dolgoročno ni vzdržen. Prej ali slej bomo morali krpati luknjo v pokojninski blagajni s kapitalskim oziroma drugim pokojninskim stebrom. Menim, da bo država morala prilagoditi zakonodajo na podoben način, kot so to pred leti storili na Hrvaškem.
Kako pa ocenjujete pobudo KD Group, ki bi vas dokapitalizirala s svojo Adriatic Slovenico in prek tega prišla do pomembnega deleža v združeni zavarovalnici?Pred leti, ko sem še vodil Slovenico, sem si tudi sam prizadeval za povezavo Save Re, Zavarovalnice Maribor in takratne Slovenice. Toda v zadnjih letih so se stvari spremenile. Te zavarovalnice so bile pred leti regijske, sedaj pa so vseslovenske. Poleg tega dodatno tveganje predstavljajo tudi nejasnosti o usodi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, s katerimi Adriatic Slovenica zbere tretjino premij.
Kaj pa bi bilo po vašem mnenju treba storiti z dopolnilnim zdravstvenim zavarovanjem?Preprosto ukiniti ga ne moremo, zapisati kaj takega v koalicijsko pogodbo pa je destruktivno. Ta segment bi bilo treba reformirati in del storitev vključiti v obvezno zdravstveno zavarovanje, kamor tudi sodijo. Obenem bi bilo treba vzpostaviti tudi nadstandardna zavarovanja in urediti oskrbo starejših. Ni nam treba odkrivati Amerike. Morali bi se le ozreti, kako imajo to urejeno v nekaterih drugih državah, in njihove rešitve prilagoditi našim razmeram.
