V četrtek je namreč na vsa slovenska diplomatsko-konzularna predstavništva prišlo obvestilo, da je Lojze Peterle umaknil kandidaturo za posebnega odposlanca Evropske unije za srednjo Azijo, zato naj predstavniki DKP o tem obvestijo sogovornike v državah prejemnicah in prenehajo z lobiranjem za njegovo izbiro. Obvestilo je pri nekaterih diplomatih zbudilo začudenje, zato so poklicali Lojzeta Peterleta in izkazalo se je, da ta o umiku kandidature ne ve ničesar. Stekla je akcija ugotavljanja, kako je do omenjenega dopisa prišlo, in čez nekaj ur je na vsa diplomatsko-konzularna predstavništva prišel umik umika oziroma preklic navodila. V njem lahko preberemo, da je Lojze Peterle še vedno kandidat za posebnega odposlanca Evropske unije za srednjo Azijo in "prosimo, da nadaljujete z diplomatskimi aktivnostmi za pridobivanje podpore".

In kakšna je razlaga, kako je prišlo do omenjene "nerodnosti"? Kot so nam dejali na MZZ, je bilo najprej predvideno, da bi bila na četrtkovi seji tudi točka: informacija o kandidaturi evropskega poslanca Lojzeta Peterleta za mesto posebnega odposlanca Evropske unije za srednjo Azijo. A so že pred sejo ugotovili, da ni potrebno, da vlada o tem razpravlja, saj s samo izbiro posebnega odposlanca nacionalne vlade nimajo nič, zato so informacijo umaknili z dnevnega reda seje vlade. Nekdo pa je umik informacije napačno razumel in je prišlo do obvestila o umiku kandidature. Vendar pa se je - kot poudarjajo na MZZ - stvar hitro uredila in kakšnih posledic ni bilo. Kandidatura za Lojzeta Peterleta je tako vseskozi v Solanovem kabinetu, jutri pa čaka Peterleta pogovor pri Solani.

Kdo je bil torej kriv za takšen spodrsljaj - vodja oddelka, ki je obvestilo o umiku podpisala, si nedvomno tega dopisa ni sama izmislila - nam na MZZ ni uspelo izvedeti. Slišali smo lahko le, da je ministra nerodnost vznejevoljila, napaka pa je bila narejena na nižjem nivoju. A tako brez posledic, kot so skušali prikazati na MZZ, po naših podatkih omenjeni dopis le ni bil - predstavniki vsaj enega DKP so namreč že obvestili državo prejemnico o umiku Peterletove kandidature. Kakšni so bili komentarji, ko so kasneje sporočili, da v resnici sploh ni prišlo do umika, si lahko predstavljamo. V Sloveniji pa je zgodba povzročila nekatera razmišljanja, ali bi lahko bili v ozadju politični interesi (navsezadnje se Peterle pojavlja kot možni kandidat za predsednika NSi). Po razmišljanjih v diplomatskih krogih pa je omenjeni zaplet (vsaj) še en dokaz razmer in delovanja zunanjega ministrstva.