Marković: Ljudje imajo dovolj resničnih novic. Mnogi bi radi zbežali od resničnih informacij in se malce sprostili. Je pa res, da veliko ljudi obišče naš portal tudi z namenom, da bi spremljali dnevno dogajanje. Ko smo ustanavljali podjetje, je bil eden izmed naših ciljev, da bi ljudje prenehali spremljati preostale medije.
Ali niste zgolj nastavili ogledala površnemu novinarstvu?Marković: Šlo je za kritiko vsega, kar se dogaja okoli nas. Torej medijev, družbe, politike... Dejansko pa nismo razmišljali tako dolgoročno. Enostavno smo videli neki članek, ga obrnili, da je njegova vsebina postala smešna, in tako se je vse skupaj začelo. Zato nas je še toliko bolj presenetilo, ko smo po enem letu od ustanovitve prejeli nagrado za aktivizem.
Vujović: Dobili smo celo nagrado največjega srbskega združenja novinarjev UNS za uredniško delovanje.
Marković: Postavili so nas ob bok na primer Brankici Stanković, ki je resna novinarka.
Lahko govorimo o ciljni publiki vašega portala?Marković: Če že moramo izdelati prototip našega bralca, je to verjetno nekdo, ki mu gredo na živce preostali mediji.
Vujović: Težko je profilirati naše bralce. Ne ukvarjamo se samo s politiko, temveč tudi s študentskimi in drugimi družbenimi temami. Če bi se ukvarjali zgolj s kliki, bi kakovost trpela. Smo tipični umetniki. Pridemo v službo, popijemo kavo in razmislimo, kaj bi delali.
Koliko člankov objavite na dan?Marković: V primerjavi z drugimi mediji, ki objavijo po nekaj deset tekstov na dan, napišemo zelo malo. Po štiri prispevke na dan, včasih tudi manj. Tekstov ne objavljamo samo zato, da bi izpolnili neko kvoto. Tu ne gre za bitko za branost in klike. Ne objavljamo zadev na prvo žogo.
Ali srbski politiki razumejo vašo satiro?Marković: Odzivi politikov so naš problem. Politiki, ki jih kritiziramo, pogosto širijo naše tekste prek družbenih omrežij, ob tem pa tudi zbijajo šale na svoj račun. To je v bistvu katastrofa. Mi se ne delamo norca iz njih, ampak jih kritiziramo. Zato velikokrat razmišljamo, kje smo zgrešili. Je pa res, da politiki take tekste razumejo predvsem kot dober krizni piar. Ni pa se še zgodilo, da bi neki politik negativno reagiral na naše objave. Vsaj, da bi mi vedeli. Politiki so namreč premeteni.
Morda pritiskajo na vas s pomočjo drugih vzvodov, oglaševanja na primer.Vujović: V določenem trenutku smo res zaznali upad oglaševalskih prihodkov. Je pa bil to na srečo enkraten primer.
Cena za oglase na vašem portalu je višja kot v drugih srbskih spletnih medijih.Vujović: Najprej smo morali ustvariti ime in postaviti nivo, da smo se lahko spustili v takšno zgodbo.
Marković: V tem primeru je udarila v ospredje obratna psihologija. Ko smo postavili antibanner in z njim v prvih dveh letih sporočali, da to ni prostor za oglase, je imelo to na oglaševalce zanimiv učinek – še bolj so si želeli osvojiti ta prostor. Lahko smo postavili višjo ceno za oglas, ki jo držimo še danes. Težave z oglaševanjem na spletu so sicer tudi srbska realnost, s katerimi pa se sami na srečo ne soočamo. Podjetja nas razumejo kot prestiž in upam, da bo tako še dolgo.
Ne ukvarjate pa se več samo s portalom. Kampanje za naročnike pripravljate tudi sami.Marković: Ko je postal Njuz.net popularen, so verjetno tudi firme ugotovile, da je potrošnikom humor blizu. Ker smo postali vodilni akterji komedije v Srbiji, so se nekateri naročniki obrnili na nas, tako da imamo danes za sabo že kar nekaj oglaševalskih kampanj, predvsem na internetu.
Podoben projekt so si zastavili tudi v uredništvu hrvaškega satiričnega portala News Bar, ki se je pred zadnjimi evropskimi volitvami proslavil z likom Branka Đapića.Vujović: Oni so svoj projekt zagnali za nami, tako da se zdaj ne bomo ukvarjali s tem, kdo je koga prekopiral. (smeh) Sicer pa smo se že spoznali. So super ekipa.
Marković: In bolj profesionalni. So bolje organizirani, imajo svojo videoprodukcijo in svoj studio, objavijo pa tudi več tekstov. Veseli me, da se tovrstni projekti razvijajo tudi drugod.
Ko je makedonska tiskovna agencija vašo izmišljeno novico prevedla v angleščino, je ta osvojila svet. Je bil to vaš največji uspeh?Marković: Če se ne bi ta vest prebila v tujino, bi se pač druga.
Vujović: To je bila odskočna deska. Veliko ljudi je takrat prvič slišalo za naš portal.
V enem izmed ruskih medijev so na podlagi vašega članka izdelali celo grafiko, da bi svojim bralcem z vektorji pojasnili, kako lahko človek s skokom v vodo sploh ubije morskega psa.Marković: Temu se reče kopiraj-prilepi novinarstvo. Že sama makedonska agencija ni navedla vira te novice. Tisti, ki so jo povzeli od agencije, prav tako niso navedli vira. In ta vest danes na spletu še živi. Še vedno odpira vprašanja.
Kaj se dogaja z novinarstvom?Marković: Zgodil se mu je internet. Vsi se osredotočajo samo na dve zadevi: da čim prej objavijo prispevke in da so ti za rubriko neverjetno, ker bodo tako pritegnili več ljudi. Posledica tega pa je, da se informacij ne preverja več. Če pa že ugotovijo, da je novica resnična, ne navedejo vira. Kot da ne bi razumeli, da s takšnim načinom dela kradejo svojim novinarskim kolegom. Ko smo z našim portalom vstopili na ta trg, smo pravila divjega zahoda hitro spoznali.
Ko ste vstopili na ta trg, so se vam zgodili tudi politiki in njihove izjave, ki jih lahko brez kakršnega koli posega objavite na satiričnem portalu.Vujović: To je naša sreča s srbskimi politiki.
Marković: Na portalu smo imeli tudi poseben zavihek, pod katerim smo objavljali avtentične izjave politikov. Ljudje so bili prepričani, da smo si jih izmišljali, česar pa nismo želeli doseči. Želeli smo samo pokazati, kaj so dejansko rekli. Ta zavihek smo zato ukinili in imeli zaradi tega tudi probleme sami s sabo (smeh).
Kdaj pri svojem delu najbolj uživate?Vujović: Všeč mi je, da se prek našega portala tudi sami informiramo. Ker se ukvarjam z oblikovanjem, mi novinarstvo v najožji obliki ni blizu. Uživam v tem, da lahko resne novice objavim na drugačen način.
Torej se radi norčujete iz ljudi?Vujović: Tudi to. A s ponosom delam s tako uspešno ekipo kreativnih ljudi. Četudi tega moj oče noče razumeti.
Marković: Ta služba mi daje svobodo. S sodelavci se dobro razumemo in od vsakogar se lahko nekaj tudi naučiš. Z Njuzom napredujemo tudi osebno.
Se tega srbski novinarji zavedajo?Vujović: Pošiljajo nam svoje ideje, smo odprti za sodelovanje, vendar iščemo kakovost, ki je zelo specifična. Bistvo našega portala ni v tem, da eno resno novico samo malce predelaš.
Marković: Večkrat nam novinarji povedo, da moramo biti srečni zaradi dela, ki ga opravljamo, in zaradi medija, ki nas zaposluje. To pomeni, da je situacija v srbskem novinarstvu zelo težka. Vendar mi nismo novinarji in zato tudi ne razmišljamo na novinarski način.
Pred letom dni ste začeli pripravljati tudi televizijski dnevnik, ki ga predvaja B92. Ste se za nov projekt odločili, ker ljudje vašim člankom ne nasedajo več?Marković: Ne. Ker vre v nas in smo kreativni, se ne moremo ves čas ukvarjati samo z enim projektom. Postalo bi nam dolgčas. Zato smo tudi za nekaj časa zbežali na radio in v tiskano izdajo, izdali smo knjige, sedaj pa je prišla na vrsto še televizijska oddaja. Vprašanje, ali bomo s temi projekti tudi zaslužili, ni bilo nikoli na prvem mestu.
Ste pripravili tudi kakšno politično kampanjo?Marković: Dobili smo tudi tovrstne ponudbe za sodelovanje. Vendar smo zaključili, da bi nam taki posli škodili. Da bi se temu izognili, smo navedli nerealno visoko ceno, ki so jo morali zavrniti. (smeh)