Intervju: Tanja Skaza, direktorica zlate gazele 2014

Res je. Leta 2008, ko so bili za nas težki časi in smo izgubili kar polovico naših prihodkov, se je celotna ekipa podjetja odločila, da se bomo spet postavili na noge in bomo nekoč gazela.

Zelo temeljito je pregledala moje dotedanje delo in uspehe, preden mi je predala posle. Tudi sama bom pred predajo poslov svoji snahi zagotovo preverila, ali ima ta podjetniško žilico. Kajti ni lahko po dvajsetih letih podjetje, ki je pravzaprav tvoj otrok, kar tako prepustiti drugi osebi. Najprej se gotovo želiš prepričati, ali je oseba dovolj odgovorna in sposobna, da bo podjetje peljala naprej in v njem prihodnost zagotovila ne le sebi, temveč tudi generacijam za njo. Zato se svoji tašči lahko samo zahvalim. Morala sem ji dokazati, da si zaslužim svoje mesto v podjetju, ona pa je naredila ta korak, da mi je zaupala in je podprla moje ideje in rešitve. Še danes je ona tista, ki prva dobi klic, če v dilemi potrebujem nasvet, kaj bi bilo najbolje za podjetje. Ni pa mi pomagala samo ona, tudi moj mož je verjel, da znava zgraditi še trdnejšo zgodbo iz temeljev, ki sta jih postavila njegova starša. Kljub krizi v letu 2008 smo vsi verjeli v to, da bomo po njej rasli še hitreje. Pravzaprav se moramo zahvaliti Gorenju, da je takrat potegnilo nazaj svoja mobilna orodja, s čimer smo izgubili več kot 30 odstotkov prihodkov in bili tako prisiljeni razmišljati o drugačnih korakih, ki so nas pripeljali do sedanjih uspehov.

Res je. Moja tašča se je takrat že upokojila, podjetje pa je moralo storiti korak naprej, četudi ravno v času moje porodniške. Zaposleni so čakali, kaj bo naredil vodja, želeli so slišati odgovore, ali jih mora biti strah za njihove službe, kaj se sploh dogaja s podjetjem. V takšnem trenutku se nisem mogla ozirati le na svojo družino, temveč je bilo treba misliti na vseh sto, ki so bili odvisne od podjetja. Nekateri so bili v podjetju zaposleni tudi po deset let in tako oni kot jaz smo jokali ob slovesu. Toda najlepše je bilo, ko smo pol leta po tem vseh dvajset, ki so se želeli vrniti k nam oziroma si v vmesnem času niso našli druge zaposlitve, lahko spet zaposlili.

Na tujih trgih smo sicer bili že pred tem, z Ikeo recimo sodelujemo že od leta 1991. Res pa smo leta 2008 posle s tujimi kupci močno povečali. Že leta 2005 smo si zastavili vizijo, da bomo vsakemu našemu kupcu postali razvojni dobavitelj, in temu smo sledili ter tako našli nove kupce.

V ta posel on ni bil vpleten, nam je pa zelo pomagal, ko smo se odločali za lastno blagovno znamko. Tudi ta se je rodila iz krize leta 2008, takrat smo dobili idejo, da je treba ne le obdržati stranke in poslovati z novimi podjetji, torej velikimi kupci, temveč da moramo hkrati ustvariti blagovno znamko, ki jo bomo potrošnikom ponudili direktno na trgu. Kajti le tako je mogoče zares začutiti potrebe na trgu. To je bil izjemno velik korak za nas, saj smo morali proizvodno razmišljanje spremeniti v razvojno-prodajnega, kar pomeni, da smo si morali začeti zastavljati povsem drugačna vprašanja, recimo kakšne barve so všeč potrošnikom, kakšne izdelke bi oni kupovali... Čeprav je bil to velik preskok, smo se odločili, da nimamo druge možnosti, kot da na trgu pokažemo, ali znamo oblikovati trende. Takrat smo se obrnili na slovensko veleposlaništvo v Parizu, kjer so nam že takoj na prvem sejmu ne le priskočili na pomoč, temveč tudi odprli vrata, na katera je najbolje potrkati, da lahko prodreš na trgu.

Jaz imam, kot rečeno, zelo dobro izkušnjo z njimi, takoj so mi želeli pomagati. Mogoče je malo nerazumevanja na obeh straneh. Ne le da nas politiki včasih ne znajo slišati, morda tudi gospodarstveniki ne znamo vedno najbolje poiskati pomoči. Če bi prosili zanjo, mislim, da bi jo dobili, vsaj pri nas je bilo tako. Smo pa tudi mi morda to slovensko diplomatsko mrežo malo premalo izkoristili, saj smo se obrnili le na pariško veleposlaništvo. V prihodnje bomo to gotovo popravili. Naša blagovna znamka Organko je stara približno tri leta in pol, z njo pa smo prisotni v več kot 24 državah. Vse, kar smo za to storili, je bila prilagoditev imena znamke tujim trgom – poimenovali smo jo Bokashi Organico – in že omenjena predstavitev na sejmu v Frankfurtu. Na njem so nas poiskali kupci in enako je bilo tudi z našo znamko Cuisine. Na sejmu smo zanjo prejeli odličje in to je bil za kupce povod, da so začeli naše kuhinjske izdelke prodajati po vsem svetu. Tudi v Ikeinih trgovinah v ZDA jih je mogoče dobiti, v njihove poslovalnice po Evropi pa s svojo znamko nismo želeli. Že z vključitvijo naše znamke v ameriške trgovine smo pokazali, da Ikea spoštuje naše proizvode in da določamo trende. Poleg tega že tako ali tako za tega našega velikega kupca razvijamo izdelke in jih proizvajamo, nekatere pa tudi samo proizvajamo.

V letu krize smo stopili do vseh razvojnih agencij v državi in jim povedali, kaj vse znamo, njih pa prosili, naj nam pomagajo to naše znanje oplemenititi na trgu. Takrat smo se z določenimi agencijami odločili, da je treba najti produkt, ki ga na slovenskem trgu še ni in bo pokazal, da je Plastika Skaza okolju prijazno podjetje. Tako je nastal Organko, koš za ločevanje bioloških odpadkov, nepogrešljiv član vsake družine, ki je narejen iz reciklirane plastike. Od njega so vsaj tri koristi. Proizvede tako kompost prve kakovosti kot fermentacijsko tekočino, ki je odlično gnojilo za rože, hkrati pa skrbi za naše odtoke, kot koristno čistilo.

Nismo želeli govoriti samo o kanti, kot pravite, temveč potrošnikom hkrati pokazati, kaj vse je mogoče narediti iz plastike. Da zna biti tudi plastika estetsko dovršena, prijazna, da lahko polepša dom. Poleg tega so tudi naši kuhinjski pripomočki delno narejeni iz reciklirane plastike. Iz dveh plastenk lahko narediš eno kuhalnico. Nazaj v življenje torej vračamo odslužene materiale in iz njih delamo odlične dizajnerske produkte.

V Sloveniji še nismo povsem razumeli, da bi se moralo celotno naše gospodarstvo gibati kot gazela. Birokracija ga ne bi smela ovirati, saj kupci ne čakajo in nikakor ne bodo čakali dve leti, da mi zgradimo dodatno proizvodno halo in tako pridobimo dovolj kapacitet za zadovoljevanje njihovih potreb. Po teh zapletih je naše podjetje raje poiskalo odlične kooperante okoli nas. V naslednjem koraku pa nameravamo zgraditi ali pa kupiti proizvodno halo v neki drugi državi.

Absolutno. V Sloveniji imamo odličen kader, vendar vem, da ga je mogoče dobiti tudi drugje. Vsi naši zaposleni bodo ostali v šaleški regiji. Za širitev proizvodnje in da bomo lahko našemu kupcu ponudili kaj več, pa bomo poiskali tudi cenejše vire, cenejšo delovno silo, ki pa bo morala biti hkrati tehnično in strokovno usposobljena.