Ko govorite o trenjih, mislite na visoko ceno transakcij?

Strošek transakcije je zagotovo eno od področij, kjer lahko bitcoin prinese izboljšave, potem je tu problem sprejemanja kreditnih kartic z različnih koncev sveta, pa možnost nakupov na spletnih straneh v tujini ali drugi regiji. Ljudje, ki nimajo ustreznih kreditnih kartic, na primer ne morejo brati časopisov ali drugih vsebin iz ZDA, Evrope...

Kako dobro poznajo ljudje digitalne valute ali tako imenovane kriptovalute? Je previdnost skeptikov na mestu ali povsem odveč?

Previdnost ni povsem neupravičena. Vendar smo še na začetku poti. Pomislite na ameriški Divji zahod, kjer so pred več stoletji odkrili zlato in potem ustvarili prve banke. Na začetku so ljudje stalno ropali banke, a so nato postale precej boljše pri varovanju svojega premoženja. Nekaj podobnega se dogaja z bitcoinom in sčasoma bo postala varnost vseh digitalnih valut precej večja.

Vendar ali se vam ne zdi, da so ljudje nekoč bolje razumeli zlato in njegovo funkcijo kot danes bitcoin? Gre namreč za tehnično kompleksno rešitev, ki je mnogi niti slučajno ne razumejo.

Res je. Ampak ko enkrat začneš uporabljati bitcoin, ti hitro postane jasno, kako shranjevati bitcoine, da se zavaruješ pred krajo. Vsak uporabnik ima svojo številčno kodo, ki mu omogoča trošenje bitcoinov, in jasno je, da jo je treba varno spraviti. Prav tako se različno hrani bitcoine, namenjene trošenju ali transakcijam, in tiste, ki so namenjeni hrambi. Prvi so v digitalni denarnici, drugi pa v neke vrste trezorju.

Za kaj se najpogosteje uporablja bitcoin?

Ljudi, ki danes uporabljajo bitcoin, lahko v grobem razdelimo v tri velike skupine. Špekulanti kupujejo bitcoine in jih shranjujejo v upanju, da bo njihova vrednost rasla. Trgovci z bitcoini želijo z dnevnim trgovanjem ustvariti majhne zaslužke. Tretji skupini pa pravim bitcoin bogataši. Ti so začeli investirati v bitcoin že na samem začetku, ko je bil en bitcoin vreden manj kot 0,1 dolarja, ali pa so se začeli zelo zgodaj ukvarjati z rudarjenjem za bitcoini. Z izjemo dnevnih trgovcev z bitcoini nihče ne opravlja prav veliko transakcij z bitcoini. Zato se v GoCoin osredotočamo na trge, kjer je ljudem v interesu kupiti bitcoine in z njimi opravljati transakcije. Recimo, da ameriško podjetje prodaja kavbojke, ki si jih želi tudi nekdo v jugovzhodni Aziji, vendar ima le kreditno kartico, ki je ameriško podjetje ne sprejema. Že to je lahko dovolj dober razlog, da nekdo začne uporabljati bitcoin.

Za katero od teh treh skupin pa je bil bitcoin v osnovi narejen?

Narejen je bil za ljudi, ki bi ga uporabljali kot transakcijsko valuto. Vendar se ni izšlo povsem po načrtih. Bitcoin je namreč za razliko od evrov, ki jih imate v žepu, narejen tako, da se njegova vrednost skozi čas povečuje. To seveda pomeni, da uporabnikov ne spodbuja k trošenju. Še sam se moram prav disciplinirati, da kaj kupim z bitcoinom in tako prispevam k večjemu prometu. V prihodnje bi lahko torej videli novo kriptovaluto, ki bi v osnovi spodbujala trošenje, medtem ko bi postal bitcoin neke vrste hranilec vrednosti. Danes je to zlato.

Torej ni veliko možnosti, da bi bitcoin nekega dne nadomestil klasične svetovne valute, kot so dolar, evro, juan...?

Ne, države tega ne bodo dopustile, saj želijo še naprej nadzorovati svojo likvidnost in valute. V prihodnje vidim neke vrste sobivanje med bitcoinom in preostalimi valutami, tako kot danes vsi uporabljajo darilne kartice ali pa letalske kilometre za zveste potnike. Bitcoin bo nekoč presegel omenjene plačilne metode. Klasičnih valut, za katerimi stojijo centralne banke (evro, dolar, op. p.), pa verjetno ne bo nikdar izpodrinil.

Kaj pa sam bitcoin, ga bo nekoč nadomestila kakšna druga kriptovaluta?

Zelo verjetno. Samo pomislite na najbolj razširjen internetni protokol TCP/IP. Pred njim je bilo mnogo drugih, vendar je bil enostavno boljši in se je obdržal. Bitcoin je morda dovolj dober, da bo ostal pred konkurenco, vendar mora svojo priljubljenost še povečevati in se še naprej izboljševati. Tudi druge kriptovalute so dobre, v GoCoinu zato ne diskriminiramo, nekoč bomo morda delali tudi z vladnimi kriptovalutami, do česar bo zagotovo prišlo.

Že kmalu ali daleč v prihodnosti?

Islandija se je po finančnem zlomu že igrala s to idejo, saj je izdajanje kriptovalute precej cenejše, hkrati pa jo je zelo težko ponarediti. Obstaja kar nekaj držav, kjer bi bilo to smiselno, na primer v Venezueli, kjer je domača valuta povsem uničena. V EU in ZDA pa tega še dolgo ne bomo videli.

Kar nekaj je zlorab, povezanih z bitcoinom. V spletni trgovini Silk road je bilo mogoče s to digitalno valuto plačati skoraj vse, od naročenega umora do nakupov orožja, drog, otroške pornografije. Kakšen udarec ugledu bitcoina je bil to?

Bitcoin se vse manj povezuje z zgodbami, kot sta Silk road ali pa denimo igrica Satoshidice. Od njih smo se celo naučili, za kaj vse želijo ljudje uporabljati bitcoine. Osredotočamo se na njegove legalne načine uporabe. K izboljšanju podobe pripomorejo tudi velike družbe, kot je Dell, ki že zaupa bitcoinu in omogoča kupcem plačevanje z njim. Tudi izgub ali tatvin velikih količin bitcoinov bo vse manj.

Kako pa odgovarjate tistim, ki mislijo, da je bitcoin zgolj piramidna shema? Ljudi privablja z obljubami po visokih donosih, na koncu pa bo obogatel zgolj ozek krog vlagateljev, večina pa bo ostala praznih rok.

Ljudje, ki trdijo, da je bitcoin tako imenovana ponzijeva shema, so intelektualno leni. Radi predalčkajo, zato da jim ni treba zadeve razumeti. Bitcoin bo pritekal v sistem vsaj še 140 let, čeprav bo število bitcoinov v obtoku raslo vse počasneje, jih ne bo kar tako zmanjkalo. Vlagatelji v bitcoin nimajo pravega motiva za prodajo oziroma vzvoda, da bi koga opeharili. Lahko prodajo vse bitcoine, a se bodo ti pač vrnili v obtok, kjer jih lahko nekdo spet kupi. Imamo borze, kjer se trguje z bitcoini, kjer ljudje vedo, kaj počnejo, in ko to vidiš, postane hitro jasno, da ni nobene podobnosti s ponzijevo shemo. V resnici je precej razburljivo.

Bitcoin obljublja anonimnost transakcij, zaradi česar buri domišljijo ljudi, ki opravljajo nečedne posle. Nekdo, ki kupuje zvezke za šolo, pač ne potrebuje anonimnosti.

Tu je treba ločiti med anonimnostjo, ki pomeni, da so transakcije popolnoma neizsledljive, in zasebnostjo. Bitcoin je za ljudi, ki želijo zasebnost pri opravljanju transakcij, ne pa anonimnosti. V resnici ni anonimen. Vsaka transakcija je v javni evidenci in čeprav danes ni preprosto izslediti, kdo je lastnik katere digitalne denarnice, je to mogoče. NSA ima programe, ki lahko sledijo IP-naslovom uporabnikov, in verjemite mi, da lahko najdejo tudi ljudi za transakcijami z bitcoini. Vsi, ki mislijo, da se lahko izognejo plačevanju davkov ali da lahko kupujejo nelegalne stvari, so na napačnem mestu.

Je torej vse velika igra, da bi privabili nepridiprave? Je Satoshi Nakamoto, ki je po prepričanju mnogih ustanovitelj bitcoina, član Cie?

Prav nič me ne bi čudilo. (Smeh.)