Seveda. Že takoj prvi dan.
Torej ste še ohranili ta potrošniški običaj, ki se je s predčasnimi znižanji povsem razvodenel.Predhodna znižanja imajo vpliv na potrošnjo, poleg tega gredo bolj zahtevni kupci, ki iščejo specifične številke ali izdelke, že prej v trgovine. Zaradi teh dejavnikov so razprodaje žal izgubile del svojega čara. Ampak ko slišim razprodaja, se mi v podzavesti še zmeraj sproži impulz in grem po trgovinah. Lahko rečem, da nisem spremenila svojih nakupovalnih navad.
Ogromno kupcev pa jih je. In to občutno.Postali so mnogo bolj preudarni in bolj dovzetni za popuste, razprodaje ter dodatne ugodnosti, ki jih ponujajo trgovci. Pred vsakim nakupom več premišljujejo, kupujejo samo tiste izdelke, ki jih potrebujejo, in ne nazadnje gledajo na razmerje med ceno in kakovostjo.
Vi ne?Če mi je kaj všeč in stvar potrebujem, jo tudi kupim. Odločitev praviloma sprejmem zelo hitro.
Kako se kriza pozna v tako velikem nakupovalnem središču, kakršen je Europark?Naša prednost je, da hitro prepoznamo, kateri ponudniki bodo zašli v težave zaradi finančne stiske ali neaktualnosti njihove ponudbe, in jih moramo zato zamenjati, da ne ogrozijo našega poslovanja. Naša strategija je usmerjena tako, da z aktualno ponudbo dvigujemo zaželenost pri kupcih in z njo pritegnemo njihovo pozornost. To nam je v zadnjih letih uspevalo, zato Europark letno beleži 3,5-odstotno rast prihodkov, povečuje se tudi število obiskovalcev. Lani jih je bilo več kot sedem milijonov.
Kam vas to uvršča med centri v skupini SES?Europark Maribor je na drugem mestu v Sloveniji, in sicer takoj za Cityparkom Ljubljana, ki je s 53.000 kvadratnimi metri nakupovalnih površin največji ne samo v Sloveniji, temveč v celotni skupini SES.
Kako se vašemu poslovanju pozna vstop Hrvaške v EU?V preteklih letih je bil magnet za hrvaške kupce nedvomno tudi povračilo davka na dodano vrednost. Dandanes obisk ostaja na ugodni ravni, saj na Hrvaškem še zmeraj oglašujemo. Kupci od tam še prihajajo, ker imajo ponudniki določenih blagovnih znamk pri nas boljši izbor, kot ga imajo na Hrvaškem. Pogosto sosedje združujejo obisk Europarka z izletom v Maribor. Bolj kot to se pozna vse večji obisk Avstrijcev. Pred dvema letoma smo se namreč odločili vstopiti na njihovo oglaševalsko tržišče. K nam prihajajo večinoma nakupovat ob nedeljah in praznikih, ko so pri njih trgovine zaprte.
Pred odprtjem Europarka leta 2000, ko je na slovensko tržišče tedaj vstopal kot največje tovrstno središče, se je debata vrtela predvsem okoli tega, ali bo potrošnik hotel obiskovati tako veliko nakupovalno središče. Na to, kako bo zaradi svoje bližine vplival na tržno dejavnost v središču Maribora, tedaj ni nihče pomislil. Zdaj se Europark skoraj zmeraj omenja med dejavniki, zaradi katerih staro mestno jedro klavrno usiha in se vztrajno veča število praznih lokalov.Že dobrih 13 let smo največje in najuspešnejše nakupovalno središče v severovzhodni Sloveniji in hkrati eden največjih zaposlovalcev. Europark Maribor zaposluje okoli tisoč ljudi in je obenem pomemben infrastrukturni servis. Zagotavljamo brezplačno parkiranje vsem tistim, ki se odpravljajo v mesto, klinični center in še kam drugam po opravkih. Ljudem damo tudi možnost, da v naši garažni hiši pustijo avtomobile čez noč, če je velika verjetnost toče. Skozi vse leto delujemo kot pokrovitelj in donator številnih lokalnih organizacij, društev in dogodkov.
Da ne bo nesporazuma. Da je občina spustila Europark tako blizu središču mesta, ni odgovornost investitorja, temveč tedanje mestne oblasti. Marsikje drugod so bili bolj modri in nimajo nakupovalnih središč, ki bi bila iz mestnega središča dosegljiva zlahka in po nekaj minutah peš hoje.V Sloveniji res ni podobnega primera. V tujini pa so.
Mogoče, ampak ne v naši neposredni bližini. V Trstu so dolga leta nasprotovali izgradnji velikega nakupovalnega središča. Zdaj ima Torri d'Europa, ki pa je na skrajnem severnem obrobju mesta in je v njem parkiranje plačljivo. Westgate na Hrvaškem je vsaj 20 kilometrov oddaljen od središča Zagreba. V Mariboru se očitno niso naučili nič iz izkušnje Europarka. Občinska uprava je že premlevala zamisel novega zazidalnega načrta, ki bi v vaši neposredni bližini omogočil izgradnjo več deset tisoč kvadratnih metrov novih nakupovalnih površin. Se vam to zdi smotrno?Ta predlog poznam. Čas pa bo pokazal, ali se bo našel investitor za takšno naložbo.
To se ne bo zgodilo kmalu. Dejstvo je, da je gradnja tako velikih nakupovalnih središč pri nas do nadaljnjega ustavljena.Res je. Trenutno ni zaznati večjih investicijskih aktivnosti v Mariboru in okolici.
Je nakupovalnih središč preveč?Konkurenca je zmeraj dobra in dobrodošla, saj te sili, da za kupca narediš še več.
Pred krizo je bilo večje avtomatično boljše. Leta 2007 se je Europark povečal za skoraj dvakratno površino. Ali se mu je ta naložba izplačala ali je s tem postal številnim strankam prevelik?Vsekakor je bila prava odločitev. To vsako leto dokazujejo naši poslovni rezultati. Menim, da si naši kupci želijo širok in kakovosten izbor ponudbe.
Iz tržnih razmer bi se utegnil ustvariti vtis, da je bila naložba v izgradnjo diskontov donosnejša. Diskontni trgovci – Lidl, Hofer in Eurospin – namreč vztrajno zvišujejo tržne deleže. Medtem ko je njihov delež v Sloveniji leta 2007 znašal le tri odstotke, je leta 2012 znašal že 20 odstotkov in se približuje povprečju na uveljavljenih evropskih tržiščih, kjer njihov tržni delež znaša od 25 do 30 odstotkov.Novi ponudniki so se pojavili predvsem v prehrambni panogi...
… ni res, v diskontih lahko kupiš vse, od računalnikov do obutve.S svojimi posebnimi ponudbami vsekakor zelo konkurirajo specializiranim ponudnikom, predvsem cenovno. Ti so se jim morali prilagoditi in po moji oceni so to nalogo dobro opravili.
Kako morajo velika nakupovalna središča spremeniti svoje strategije, če postajajo kupci vse bolj previdni, racionalni in obenem zelo nezvesti? Še posebej, ko lahko v diskontih opravijo nakup hitro in cenovno ugodno, ne pa da s torbico na rami prehodijo kilometer mimo izložb in razmišljajo, kaj bi kupili.Ponudbo zastavljamo na širini. Naš ključni pozitivni dejavnik so storitvene dejavnosti. Ne gre samo za nakupovanje, Europark je tudi kraj, kjer se ljudje srečujejo in družijo. Aktivno sodelujemo z našimi trgovci, skupaj raziskujemo želje naših kupcev, temu posvečamo veliko časa. V prihodnosti bo vse bolj pomembna pestrost panog.
Zato najbrž vse bolj postajajo nakupovalni centri nekakšna zabaviščno-potrošniška središča, v katerih ljudje preživljajo svoj prosti čas.Lani smo imeli več kot 70 prireditev za različne ciljne skupine, prav poseben poudarek pa dajemo družinam in otrokom. Z različnimi dogodki skrbimo, da smo obiskovalcem zanimivi in privlačni tudi drugače. Tudi letos se bo zvrstilo veliko različnih dogodkov, naslednji je 14. Europarkov rojstni dan, ki ga tradicionalno praznujemo 23. avgusta.
Imate informacije, po katerih naj bi na slovenski trg v kratkem vstopile kakšne nove trgovske verige? Gap je že napovedal svoj prihod v Ljubljano.Vsekakor tudi na slovensko tržišče prihajajo nove blagovne znamke. Če se vprašamo, zakaj mnoge niso tu že dlje časa, pa je odgovor v negotovih gospodarskih razmerah. Ko se bodo izboljšali ekonomki kazalniki in z njimi kupna moč, prav tako pa stabilizirale politične razmere v državi, se bodo tisti ponudniki, ki so se že odločili za vstop na naše tržišče, dejansko pojavili v nakupovalnih središčih.
Kako pa je konkurenca spremljala prodajo Mercatorja in vstop hrvaškega konkurenta Agrokorja skozi vrata Mercatorjevih trgovin na slovensko tržišče? Bo hrvaški najboljši sosed za vaš boljši ali slabši tekmec?Živilsko in trgovsko panogo nasploh podrobneje presojajo naši kolegi iz Spar Slovenije.
To drži, ampak Mercator ima tudi več velikih nakupovalnih središč, ki so vam neposredni tekmec. Tudi v Mariboru.O izvoru kapitala se ne opredeljujemo, bolj nas zanima, in nas bo tudi v prihodnje, njihov nabor blagovnih znamk in pestrost ponudbe nasploh.
