Tudi izvajalci dodatnih pokojninskih zavarovanj, ki so pod njihovim nadzorom, so vsi solventni, likvidni in kapitalsko ustrezni. »Pravzaprav je najboljša reklama za te produkte prav dejstvo, da noben od izvajalcev ni zabredel v finančne težave,« se je pošalil Simoniti.

Več deset tisoč ljudi je v zadnjih dveh letih iz drugega pokojninskega stebra dvignilo okrog 400 milijonov evrov. Enako naj bi se zgodilo v naslednjih treh letih. Ali ste to pričakovali?

Odkupi v letih 2011 in 2012 so bili res relativno visoki. Agencija in izvajalci smo to pričakovali. Na agenciji smo naredili stresni test, kaj bi izstopi pomenili za izvajalce zavarovanj, ki jih nadzoruje AZN. Nastopilo ni nič nepričakovanega, trg se je obnašal predvidljivo. Nobena od pokojninskih družb oziroma zavarovalnic, ki izvajajo dodatna pokojninska zavarovanja, ni imela težav zaradi izstopov zavarovancev, kar pravzaprav kaže na to, da so dobro obvladovali usklajevanje ročnosti obveznosti in sredstev.

Dejali ste, da ste opravili stresne teste. Bi lahko zavarovalnicam v prihodnje dvigi privarčevanih sredstev povzročili težave?

Ne.

Vaš predhodnik pri razpravi o rezultatih stresnih testov slovenskih zavarovalnic ni bil ravno prepričljiv, saj je bilo tudi nekaj manj dobrih rezultatov. Ali se je od takrat kaj spremenilo?

Prvič, to niso javne informacije, in drugič, gre za druge vrste stresnih testov, kjer gre za preverjanje pripravljenosti zavarovalnic na vstop v režim Solventnosti 2. V primeru teh stresnih testov so bili izračuni pripravljeni na podlagi predvidevanj, ki jih pripravlja Evropa, in so v različnih obdobjih različni. Lahko pa rečem, da se položaj zavarovalnic izboljšuje. 31. decembra 2011 so skupaj izkazovale 358 milijonov evrov presežka kapitala, podatek na 30. september lani pa kaže še pomembno višji presežek kapitala. Govorim za trg kot celoto, prav tako se tudi položaj nobene od posameznih zavarovalnic od leta 2010 ni poslabšal.

Ali bo ZPIZ-2 zavarovancem omogočil prenos starih že privarčevanih sredstev znotraj skladov na nove podsklade ali bo to veljalo le za nove premije?

Kot razumem, bodo zavarovanci lahko doslej privarčevana sredstva prenašali iz enega v drug podsklad. Zavarovanci bodo s prenosom iz enega v drug podsklad sprejemali odločitve, ki bodo imele tudi finančne posledice. Tako imajo »stara« privarčevana sredstva garancijo izvajalca za zajamčen donos, ki jo bodo s prenosom na drug podsklad izgubila. Res je, da prinaša ZPIZ-2 veliko neznank, saj je bil zakon sprejet razmeroma hitro. Sami moramo sprejeti precej podzakonskih aktov na podlagi ZPIZ-2, v nekaterih primerih je celo tako, da moramo za isto področje sprejeti podzakonske akte v AZN in ATVP, in sicer odvisno od oblike pokojninskega sklada. Potrebnega bo še veliko usklajevanja in dodatnih razlag, kako se bo ZPIZ-2 izvajal. Na tem področju smo zelo aktivni in tudi z ATVP zgledno sodelujemo.

Ali je izplačevanje pospešenih rent, ki predstavljajo neki kompromis med enkratnim izplačilom privarčevanih sredstev in življenjsko rento, po vašem mnenju kakor koli sporno?

Formalno gledano ne, praktično gledano pa se mora vsak zavarovanec vprašati, zakaj potrebuje sredstva. Morda gre za bolj filozofsko vprašanje, ali se ljudje zavedajo, kakšen je namen njihovih dolgoročnih prihrankov.

Rastejo zavarovalnice zadnja leta na račun novih sklenjenih zavarovanj ali tudi podražitev?

Menim, da se zaradi izjemno hudega konkurenčnega boja med zavarovalnicami zavarovanja v zadnjih treh do petih letih ob istih pogojih zavarovalne pogodbe in istem kritju niso podražila, zato zaradi podražitev trg ni rasel.

Novo sklenjena naložbena in življenjska zavarovanja ne dosegajo oziroma vedno težje nadomeščajo redno iztekla zavarovanja. Kako so zavarovalnice pripravljene na vrzel, ki bo očitno nastala čez nekaj let?

To je vprašanje za zavarovalnice, ki se jim povpraševanje po določenem produktu očitno zmanjšuje. Možna je konsolidacija na trgu, z združevanjem ali prevzemi, možno je tudi, da bodo zavarovalnice ponudile alternativne produkte, primernejše za trenutne razmere. Kaj bodo naredile, težko komentiram, saj gre za povsem poslovno vprašanje. Dejstvo je, da se trg življenjskih zavarovanj zmanjšuje, ker gre za presežno dobrino. Če imajo ljudje vedno manj sredstev, jim seveda razumljivo ne ostane za prihranek.

Je pri življenjskih in naložbenih zavarovanjih realno pričakovati dvig provizij ali umik s trga, ukinitev produktov?

Ukinitve produktov ne pričakujem. Menim, da se bodo zavarovalnice združevale ali pa se bodo združevali portfelji s prevzemi samih zavarovalnic ali odkupi portfeljev. Lahko se zgodi, da se bo število ponudnikov na trgu zmanjšalo, a produkti bodo ostali. Trg se bo konsolidiral, kar je povsem naraven razvoj.

Kako so se zavarovalnice odzvale na prepoved diskriminacije med spoloma? So preprosto podražile premije ali je v kakšnem primeru prišlo tudi do pocenitev?

To ni zgolj problem slovenskih zavarovalnic, ampak cele Evrope. Francoski kolega je povedal, da bodo šle zavarovalnice v primeru prepovedi različnih cen za moške in za ženske preprosto na višjo ceno. To je povsem razumljivo s stališča obvladovanja tveganj v zavarovalnicah, ki cene svojih storitev nižajo glede na posamezne okoliščine, ki predstavljajo manjše tveganje, v tem primeru spol. Ker te okoliščine ne bodo mogle upoštevati, bodo pač uporabile ceno, ki bo ustrezna za določeno populacijo ne glede na spol. Pri tem se moramo zavedati, da bodo morebitne dobičke zaradi tega tehnično gledano upravičenega povečanja cen pobrali delničarji. Vprašanje je, ali je to v interesu potrošnikov. S stališča nadzornikov vlada tiho prepričanje, da je bila ta odločitev evropskega sodišča sprejeta na škodo potrošnikov. Zavarovalnice se preprosto obnašajo razumno, nam nadzornikom pa je seveda v interesu, da so zavarovalnice stabilne in da poberejo ustrezno premijo. Pocenitev ne pričakujemo.

Koliko so slovenske zavarovalnice izpostavljene do slovenskih bank oziroma koliko lahko težave v bančnem sistemu vplivajo na zavarovalniški trg?

Slovenske zavarovalnice so pomembno izpostavljene do bančnega sektorja. Vendar menimo, da je trenutno ta izpostavljenost obvladljiva, pri čemer je opazen trend zniževanja te izpostavljenosti.

Kaj pomeni obvladljiva?

Če gre pomembna banka v stečaj oziroma ni več sposobna izpolnjevati obveznosti, zavarovalnice to preživijo brez posledic za zavarovance in druge upravičence iz sklenjenih zavarovalnih pogodb.

Številne zavarovalnice vlagajo v državne obveznice. Kako vpliva nanje znižanje bonitetne ocene države?

Pomembno. V letu 2011 in prvi polovici 2012 smo na mesečni osnovi spremljali izpostavljenost slovenskih zavarovalnic do vrednostnih papirjev držav iz tako imenovane skupine PIIGS, se pravi Portugalske, Italije, Irske, Grčije in Španije. Zavarovalnice so ustrezno preoblikovale portfelje. Seveda imajo slovenske zavarovalnice izjemno pomemben delež svojih naložb v državnih papirjih Republike Slovenije, kar je zelo pomembno tveganje, ki ga spremljamo. Padec bonitete lahko zato pomembno vpliva na zavarovalnice.

Ali poteka trenutno poostren nadzor finančnega konglomerata okoli skupine KD?

Finančnemu konglomeratu KD-AS smo zaradi kapitalske neustreznosti na ravni konglomerata lani izdali odredbo o odpravi kršitev in tudi prepovedali izplačilo dividend. To je legitimen in dovolj strog ukrep, saj smo kot nadzorni organ posegli v osnovne pravice delničarjev. Finančni konglomerat stalno spremljamo, v stalnih stikih smo s poslovodstvom, ki po mojem prepričanju intenzivno dela na prestrukturiranju.

Se vam zdi sporno, da lastnik zavarovalnice izda neke vrednostne papirje, obveznice, ki jih kupijo kritni skladi te zavarovalnice?

Načelno se mi zdi to sporno, ni pa to zakonsko prepovedano.

Ampak to se je dogajalo vsaj v dveh primerih, pa agencija v preteklosti ni reagirala.

Pri izvajanju nadzora je potrebno imeti v vidu več kriterijev, med drugim tudi zakonska pooblastila nadzornika. Agencija je omejena v svojih pristojnostih na podlagi zakona. Govoriva pa o splošnem problemu tako imenovanih transakcij v skupini oziroma transakcij med povezanimi osebami. Te transakcije same po sebi niso nujno sporne. Ključno je, pod kakšnimi pogoji so izvedene, kakšne so zakonske omejitve za njih, kakšna so pravila poročanja o njih in kako se izvaja nadzor nad njimi. S stališča agencije lahko potrdim, da smo si pri načrtovanju dela za leto 2013 zadali za cilj pregled transakcij znotraj nekaterih skupin pod našim nadzorom.