Stvar je v tem, da niso le orožje, ampak tudi zračno plovilo. Njihova uporabnost je zelo široka in lahko jih usmerjaš. Seveda poznamo rakete, ki pa letijo bolj ali manj naravnost. Droni so zelo upravljivi, lahko sledijo tarči, tudi če se premika, zato so natančnejši, kar jih loči od drugih orožij, ki jih le izstreliš in nekaj zadenejo ali pa ne. Drone lahko upravljamo in jih tako rekoč pilotiramo k cilju, tarči. Zato so različni od drugih orožij – so tudi zračno plovilo in zato podvrženi tudi pravilom letenja v zračnem prostoru.
Predsednik Obama je imel pred kratkim govor, droni pa so bili ena osrednjih tem. Dejal je, da obstajajo primeri, ko so okoliščine takšne, da so droni najmanj nevaren način eliminacije domnevnih teroristov glede na mogoče žrtve med vojaki in civilisti.Sam sem govor predsednika Obame razumel tako, da ni neobčutljiv za napade iz mednarodne skupnosti na ameriško uporabo dronov v Pakistanu v smislu kršitve suverenosti, državne celovitosti, kakor koli že temu rečete. Toda za ZDA je varnost vedno najvišja prioriteta. Imeli so napade 11. septembra in varnost ter obramba sta cilja številka ena države in njene zunanje politike. Pravijo: ne moremo si privoščiti, da upoštevamo zasebnost, človekove pravice, izogibanje civilnim žrtvam, izogibanje poškodovanja objektov in tako naprej, kajti za nas je prednostni cilj varnost in temu bomo podredili vse drugo. Izjave Združenih držav vedno razumem tako. In imamo demokratskega predsednika, republikanski bi verjetno šel še kakšen korak naprej v smislu, da imajo ZDA pravico vsiliti svoje cilje drugim državam, tudi če posegajo v suverenost, tudi če povzročajo žrtve in škodo.
Predsednik Obama uporablja drone bolj, kot jih je predsednik Bush. Je to zanj izhod, da omeji operacije na terenu in navzočnost vojske, potem ko je bil Bush tarča mnogih kritik zaradi obeh vojn?Da, to je olajšanje načina vojskovanja. Bush je bil agresivnejši, poslal je vojsko in letala s piloti ter zasedel države. Obama izkorišča to, da so droni zdaj že zelo izpopolnjeni. A zdi se mi, da je v govoru skušal nekoliko natančneje definirati pravila za njihovo uporabo, da ublaži nasprotovanje po svetu proti ameriški politiki glede dronov.
Bi uporabo dronov v vojaško-obveščevalne namene morali prepovedati, dokler pravila niso jasna?Lahko odgovorim na dva načina: po mednarodnem pravu so že prepovedani. Ne smeš uporabljati daljinsko vodenih letal brez posadke v zračnem prostoru druge države brez njenega pristanka. Če torej ZDA uporabljajo drone v zračnem prostoru Pakistana, potrebujejo njegovo soglasje. Slednji pa uradno pravi, da tega nikoli ni dovolil. Če obstajajo tajni dogovori ameriške in pakistanske vlade, tega ne vem. Pravila so torej že jasna. Uporabo prepoveduje mednarodno pravo in tudi mednarodna zakonodaja o zračnem prometu. O tem ni dvoma.
Kakšna je rešitev? So torej neka pravila, a se jih krši.Pravila so, a kako doseči, da se spoštujejo, to je nekaj povsem drugega. To so denimo države skušale rešiti z ustanovitvijo meddržavnega sodišča v Haagu, ki je telo v okviru OZN. Pakistan bi torej lahko sklenil, da bo Združene države tam tožil. A to ne bo ničesar rešilo. ZDA se morda ne bodo hotele tam niti pojaviti, Pakistan pa bi resno ogrozil odnose z ZDA, ki ga podpirajo finančno, humanitarno in še kako. Torej bi se maščevale. Uveljavljanje zakonov na državni ravni ni tako zahtevno, imate sodišča, tožilstvo, policijo. Če kradeš ali moriš, te bodo prijeli in ti sodili. Na mednarodni ravni pa je to precej težje, saj je med državami igra precej bolj delikatna in je prisotna vloga moči. To je, kot pravijo Nemci, realpolitik. Ne gre torej le za pravni, ampak tudi za politični vidik. Zelo težko je nasprotovati Združenim državam, ko nekaj naredijo, ker so pač zelo močna nacija. Kadar trčita zakon in politika, gre za zelo težka vprašanja.
Tehnologija dronov pa bo vse bolj dostopna. Kitajska že lovi Združene države, menda je že razmišljala o prvem uboju z dronom, pa si je premislila, ker je hotela tarčo živo. In ko se bodo razni režimi lažje dokopali do tehnologije, bo to morda trenutek, ki bo izsilil pravila, ker bodo zanje zainteresirani tudi največji?Gotovo. Mednarodno pravo vedno sledi dogodkom, nikoli jih ne predvidi vnaprej. Gleda, kaj države počno, in ko je na neki točki dovolj močan razlog, se reče, da je treba vzpostaviti pravila, regulacijo. Potem se države zberejo v OZN v generalni skupščini ali varnostnem svetu in rečejo, da je treba ukrepati in nekaj prepovedati ali spraviti v pravne okvire. Podobno je bilo z balističnimi raketami. Ali ko je civilno letalo na poti iz San Francisca v Seul zašlo v sovjetski zračni prostor in so ga sestrelili. Na podlagi tega so sprejeli mednarodno zakonodajo, ki prepoveduje uporabo sile proti civilnim letalom. To se je torej zgodilo po incidentu. Če bi se zgodilo nekaj velikega v povezavi z dronom, denimo da bi strmoglavil na Eifflov stolp v Parizu ali na občutljivo točko na Manhattnu, bi se države prebudile in rekle, da je šlo vse skupaj predaleč in je treba ukrepati. Tako se mednarodno pravo običajno razvija. Doslej pa so bile žrtve relativno majhne. Kakšna porušena hiša in manjše število mrtvih civilistov v Pakistanu niso dovolj za mednarodno pogodbo. Žal je tako. A če se bo to stopnjevalo, se bo zavedanje, da je treba ukrepati, krepilo.
Razen v vojaško-obveščevalne namene se drone lahko uporablja tudi v civilne – za nadzor meje, dostavo pomoči prizadetim v humanitarnih katastrofah, za iskanje pogrešanih, v kmetijstvu, za fotografiranje iz zraka in tako naprej. Kako pogosto danes letajo v takšne namene?Precej jih uporabljajo. Vendar gre za uporabo znotraj državnih meja, med državami je tega precej manj. Danes je Belgijec na predavanju povedal, da je kupil daljinsko vodeno letalo in ga uporabljal za fotografiranje vasi, kmetijskih površin in tako naprej. To je vse pogosteje, a je regulativa pomanjkljiva, nevarnost je tudi za civilna letala. Velika Britanija je primer države, kjer že imajo precej podrobne regulative o uporabi dronov, druge sledijo.
Kaj se torej zahteva od človeka, ki bi želel v Veliki Britaniji kupiti in uporabljati dron?Gre na upravo za civilno letalstvo, ker potrebuje licenco, tam pa bodo od njega zahtevali potrdilo o varnosti letala, usposobljenega pilota, ki od daleč upravlja letalo, zavarovanje in izpolnjevanje še drugih predpisov, preden bo lahko svoje plovilo brez posadke poslal v zrak. In potem ti še določijo, na katerem koščku neba ga sploh lahko uporabljaš.
Nekatere organizacije opozarjajo na problem varovanja zasebnosti, ker se z napravami na dronih lahko tudi snema in fotografira.Tudi to je eden od vidikov, s katerim se ubadajo zakonodajalci. Nisem strokovnjak za zakonodajo o zasebnosti, a to je del potrebne regulative. Ko greste danes na javno mesto, denimo na železniško postajo, na letališče ali kam drugam, že lahko povsod opazite videokamere, ki spremljajo dogajanje, vsaj na Nizozemskem je tako. Zasebnost je torej tu že nekako prizadeta. A če bi droni leteli nad vašo hišo in snemali, medtem ko imate na vrtu večerjo ali zabavo, bi to seveda morali prepovedati. Vprašanje pa je, v kolikšni meri je takšno prepoved mogoče izvajati.
Po drugi strani pa seveda na Zemljo že dolga leta gledajo s sateliti, le da so ti precej dražji in nedostopni.Tako je. Navigacijski sistemi recimo spremljajo vaš avto, če imate GPS. Ne morejo pa v vašo hišo, kolikor vem. Vprašanje je, kako bi recimo bilo videti, če bi sosed nad vaš vrt pošiljal svoje letalo.
Kakšna je torej prihodnost dronov?Kot tehnična iznajdba je zelo zanimivo spremljati njihov razvoj v civilne in vojaške namene, toda morajo biti podvrženi regulativam, ki jih je še treba spisati. Na evropski in globalni ravni je še veliko odprtih vprašanj. In bolj ko se bodo uporabljali, posebej čezmejno, bolj bodo evropske ali mednarodne regulative potrebne. In bolj ko se bodo uporabljali v vojni, bolj bodo potrebni sporazumi pod okriljem Združenih narodov, ki bodo to urejevali. In še nekaj je pomembno pri njihovi uporabi – na prvem mestu mora vedno biti varnost rednih civilnih letal. Droni ne bi smeli imeti vpliva na njihovo obratovanje.
