Slovar je dopolnilo SSKJ, potrebujemo ga, da izvemo, kaj naše nove ali na novo uveljavljene besede pomenijo, kako jih zapišemo, kako in kje so naglašene, ali so slogovno nevtralne ali označene, kako se vežejo z drugimi besedami, kakšni so zgledi rabe in podobno.
Kako pa je potekalo snovanje slovarja glede na to, da je na Slovenskem prvi svoje vrste?Seveda nismo šli kar na cesto in poslušali, katere nove besede govorijo ljudje. Niti nismo denimo brskali po blogih ali tvitih, temveč smo zajemali iz besedilnega korpusa Nova beseda, ki smo ga zgradili na našem inštitutu. Korpus vsebuje raznovrstna besedila, od leposlovnih in publicističnih prek političnih do strokovnih in znanstvenih, skupno zajema 318 milijonov besed. V korpusu smo registrirali približno 14.000 novih leksemov in tista polovica, ki se uporablja pogosteje, je bila uvrščena v novi slovar. Čeprav je med njimi tudi kakšna redkejša, a perspektivna.
Že na naslovnici nekoliko presenetijo besede, kot je balerinke ali zgoščenka, ki so že kar dolgo v rabi...Tako dolgo spet ne. Vse to so besede, ki jih pred 25 leti še nismo poznali ali pa so bile tako redke, da jih SSKJ še ni uslovaril. Beseda zgoščenka se je denimo pojavila ravno v času, ko je bil SSKJ končan. Takoj ko se beseda pojavi, pa je ne odhitimo uvrščati v slovar, temveč mora nekaj let živeti z nami, da se izkaže njena perspektivnost. V SSKJ se lahko uvrstijo le tiste besede, ki so dejansko postale trajnejši del našega jezika, so pogosto v rabi in za katere domnevamo, da bodo nekaj časa tudi ostale. Danes prevladujoči pomen besede zombi se, upam, ne bo ustalil, saj je samo trenutno aktualen in ga bo kmalu povozil čas. Podobno je s priložnostnico kanglerizem, ki jo bomo najverjetneje kmalu pozabili. So pa v SNB izjemoma uvrščene tudi že zastarele besede, kot je na primer tolar. V prvi izdaji SSKJ je tolar omenjen zgolj kot avstro-ogrski kovanec, saj smo svojo slovensko valuto uvedli po zaključku tega slovarja. Zdaj ga resda ne uporabljamo več, je pa pomembno zaznamoval naših 16 finančno suverenih let.
Glede na to, da nove besede ali novi pomeni že obstoječih besed nastajajo skoraj dnevno, ne bi bila potemtakem primernejša izdaja v digitalni obliki?Knjižna oblika je še vedno osnovna oblika izdajanja slovarjev, ker se nanjo lahko sklicujemo kot na nespremenljivo danost. Mnogi spletni slovarji, ko jim zmanjka denarja, kar ugasnejo, knjižna oblika pa ostane za vselej. Seveda načrtujemo tudi prosto dostopno spletno izdajo SNB.
Je mogoče SNB primerjati z obstoječimi spletnimi slovarji, kot je Razvezani jezik?Niti ne. Razvezani jezik nastaja s tako imenovanim množicanjem, saj lahko tja kdor koli napiše kar koli in je tako marsikaj napisano celo brez upoštevanja pravopisnih pravil. Tu so navedeni predvsem slengizmi, priložnostnice, ozko rabljene besede in besedne zveze, med katerimi je razmeroma mnogo psovk in opolzkih besed. Obstaja denimo skupina slengizmov, ki se uporabljajo le na viški gimnaziji. Seveda potrebujemo tudi takšne slovarje, vendar se nanje ne moremo opreti, ko potrebujemo strokovno zasnovane pomenske razlage nevtralnih besed in sploh besed osrednjega besednega fonda, ko nas zanima etimološka osvetlitev, ko se vprašamo po naglasu, pregibnosti, besednovrstnosti, zvrstnosti, zgledih dobre rabe in tako dalje. SNB ponuja vse to in še mnogo več.
Pa vendarle SNB prinaša kar nekaj neknjižnih besed. Se ne bojite, da bi ga nekateri, še zlasti mladi, dojemali kot »jezikovno Biblijo«?Obstaja seveda bojazen, da ga bodo nekateri zlorabljali, vendar ta bojazen obstaja pri vsaki stvari. Poudariti je treba, da mora vsakdo, ki se bo skliceval na SNB, upoštevati tudi kvalifikatorje. Če torej ob besedi piše, da se uporablja le v pogovornem jeziku in morda zlasti v sproščenem ožjem krogu, je ni mogoče zapisati v uradni dokument ali uporabiti v šolskem spisu. Menda nihče ne bo zapisal v prošnjo za zaposlitev, da je ful delaven!
So na splošno mlajše generacije tiste, ki pogosteje kujejo besede in jih prevzemajo iz tujih jezikov, ali to ni pravilo?Mlajša generacija res pogosteje kuje besede in jih prevzema iz tujih jezikov, ampak te navadno pristanejo v slengu, saj gre pogosto za ustvarjanje bolj slikovitih poimenovanj pojavnosti, za katera že imamo nevtralna poimenovanja. Takšne besede povečini zelo hitro odmirajo, ker živijo v zelo ozkem krogu ljudi. Srednja generacija pa naredi izraz zaradi trajnejše potrebe in ta potem pogosto obstane.
Nekateri, najbrž predvsem starejši, menijo, da novo besedje, prevzeto iz drugih jezikov, na neki način omadežuje slovenski jezik. Kaj bi jim odgovorili?Jezik se v času spreminja in spremembe se najhitreje odražajo prav v besedju. Seveda se danes marsikdo huduje nad novimi, predvsem iz angleščine prevzetimi besedami. Tak primer je gotovo velnes, tudi če ga zapišemo podomačeno, ali wrestling, redko koga pa bodo zmotile besede, kot so na primer barbika, bermude, klik, vok, ki smo jih dobili iz angleščine ali prek nje. Nekdaj smo se prav tako jezili nad mnogimi srbokroatizmi, od katerih so danes nekateri še moteči, kot denimo smotan, po drugi strani pa imamo iz nekoliko starejše hrvaščine prav tako izposojenke, ki pa niso za nikogar več moteče. Takšni sta na primer župnik in štedilnik. Podobno je pri germanizmih. Neprimerno je napisati šporget, nikogar pa ne moti prav tako nemška izposojenka ajda. Občutek, kaj je sprejemljivo in kaj ne, se spreminja, seveda ne hitro, ne iz leta v leto, temveč počasi, iz generacije v generacijo. Tuji jeziki lahko našega oplajajo ali kazijo; običajno se dogaja oboje hkrati, pri čemer dobre prvine ostanejo del našega jezika, slabe pa skoraj vedno odplakne čas. Seveda smo bili po izidu slovarja malce pokarani, češ da slovar vsebuje preveč citatnih angleških besed, ampak to je normalno.
Po kakšnem ključu ste pravzaprav zapisovali iz drugih jezikov izposojene besede? Denimo fast food ali feeling ste zapisali v originalni obliki, šoping ali velnes pa v podomačeni…Tu smo sledili rabi. Če se torej beseda pogosteje uporablja v citatnem zapisu, smo jo na prvem mestu tudi mi zapisali citatno, če pa v rabi prevladuje podomačeni zapis, smo na prvem mestu zapisali tega. Če se beseda zapisuje le podomačeno, kot recimo klik, jo navajamo samo tako. Danes nihče ne bo zapisal fast fud v podomačeni obliki, medtem ko se velnes, agiliti ali šoping že uveljavljajo v taki. Enako vodilo je veljalo že v SSKJ, ki navaja denimo weekend poleg podomačenega vikend.
Sicer pa je približno kar šestina besed v slovarju prevzeta iz angleškega jezika …Angleščina je danes jezik v neposrednem stiku s slovenščino in meji nanjo, čeprav ne geografsko, ampak z vrha. Gledamo angleške programe, beremo njihove revije, še posebno pogosto se s tem jezikom srečujemo na spletu. Hkrati je to jezik najvišjega prestiža, zato ni čudno, da si besede izposojamo predvsem iz oziroma prek njega. Le malo iz angleščine prevzetih besed je namreč izvorno povsem angleških. Kurzor je latinskega izvora, klon grškega, tajkun kitajskega, cunami pa japonskega.
SSKJ je dobil opozorilo od lastnikov znamk, iz katerih je slovenščina tvorila določene besede, kot denimo teflonski ali konjak. Kako previdni ste bili vi pri tovrstnih besedah?Zakon o industrijski lastnini, ki je začel veljati leta 2006, torej 15 let po zaključku SSKJ, pravi, da je treba na zahtevo lastnika znamke najpozneje v naslednji izdaji publikacije pri reprodukciji znamke označiti, da gre za znamko. V SNB smo to storili v sami razlagi in v etimološkem razdelku, kjer smo v takih primerih, eden teh je recimo milka, eksplicitno navedli, da gre za čokolado blagovne znamke Milka.
