Semaforske programe se sproti prilagaja. Se pa, če na enem semaforju prilagodimo program, to takoj pokaže na naslednjem. Zato je treba urediti celoten sistem. To bomo naredili. Prav tako pa bomo na Slovenski cesti skrajšali semaforje na prehodih za pešce, saj je zelena luč bistveno predolga za vozila, ki jih praktično ni več.
Kako se za javni promet obneseta nova rumena pasova na Dunajski in Celovški cesti?Za javni potniški promet se obnesejo odlično, avtobusi so hitrejši. Seveda pa je potovalni čas osebnega vozila daljši, če osebnemu prometu vzamemo en pas. A to je tudi cilj, ki smo si ga zastavili, torej, da se ljudje preusmerijo na javni potniški promet. Potemtakem je tudi logično, da mora biti potovalni čas z avtobusom vsaj primerljiv, če že ne krajši kot z osebnim avtomobilom.
Gre potemtakem pričakovati, da bomo v kratkem dobili tudi rumene pasove na drugih vpadnicah? Zakaj se do zdaj še niste odločili za zaris na Tržaški cesti?Največ avtobusov prihaja po Celovški in Dunajski cesti. Po Tržaški in Dolenjski cesti jih vozi bistveno manj. Odločilni dejavnik pri odločanju za zaris rumenih pasov pa je prav število potnikov, ki jih pripelje mestni promet. Od tega je namreč odvisno, ali je 24-urna rezervacija pasu smiselna ali ne. Je pa v načrtu, da se na vseh vpadnicah zariše rumeni pas.
S tem je povezana tudi umestitev parkirišč P + R. Parkirišče na Dolgem mostu naj bi se prihodnje leto širilo. Kaj pa boste naredili s praznimi Stožicami in prav tako osamljenim parkiriščem P + R na Chengdujski na Fužinah?Na Dolgem mostu bomo podvojili število mest za osebna vozila, po novem bo tudi prostor za turistične avtobuse in avtodome. Postavili bomo tudi kolesarska stojala in morda še kaj. Drugo parkirišče P + R, kjer kandidiramo za evropska sredstva, je na koncu barjanke na južni obvoznici. V tem primeru bo treba napeljati avtobusno progo, ker je sedaj ni. Imamo pa tam rumeni pas tako rekoč že na zalogo. Tretji, o katerem se razmišlja in je še malenkost bolj odmaknjen, je P + R v Stanežičah.
Kar se tiče obstoječih parkirišč – tistemu na Chengdujski bomo rekli Studenec –, pa je dejstvo, da je potreben določen čas, da se ljudje navadijo nanje. S spremembo odloka oziroma odredbe bomo tudi dosegli, da bo možno parkirišča v Studencu oddajati določenem odstotku stanovalcev. Stožice so že tako urejene. Vsekakor pa kanimo narediti kampanjo, s katero bomo ti parkirišči popularizirali. Postavili bomo tudi dodatne informativne table, da bodo vozniki parkirišče lažje našli.
Po vašem je torej zasedenost parkirišč P + R v večji meri stvar navade voznikov in dobre reklame?Dolgi most je nastal spontano, tako kot nastaja Rudnik. Podobno se dogaja tudi s parkiriščem pri Merkurju v Vižmarjah. Tam se z lastnikom pogovarjamo, da bi nam določen del parkirišča odstopili za vozila tipa P + R. Najbrž pa veste, da je predvidenih lokacij za parkirišča P + R v mestu več – eno večjih bo v Črnučah. To parkirišče bo prevzelo velik del vozil, ki prihajajo po Trzinski vpadnici. Seveda bodo v tem primeru Stožice postale bolj nadomestno parkirišče.
Po rumenih pasovih vozijo tudi taksiji. Ko boste z novim letom spet vpeljali letne takse za uporabo taksi postajališč, bodo rumene pasove lahko uporabljali le taksisti z nalepkami. Kaj pa taksisti iz drugih občin?Pri nas imamo zakon, ki pravi, da so rumeni pasovi rezervirani za vozila javnega prometa. Ali je taksi javni promet? Zdaj smo pa tam. Je in ni. Če je taksi dopolnilna dejavnost mestnega javnega prometa oziroma imajo taksisti dovoljenje MOL, potem so na neki način del javnega prometa. Mestni taksiji z dovoljenjem bodo torej lahko vozili po rumenih pasovih, tisti pa, ki pridejo od drugod, nimajo enake funkcije, zato ne bodo smeli voziti po rezerviranih pasovih.
Pri reševanju taksi anarhije v mestu ste z odlokom uvedli najvišje cene, ki jih lahko taksisti strankam zaračunavajo za vožnjo po mestni občini. Kakšni so rezultati?Menimo, da so dobri. Prej so bile cene prepuščene samim taksistom, kar so nekateri izkoriščali. Z uvedbo maksimalne tarife pa je jasno, kolikšna je najvišja dovoljena cena. Pred tem so bile pritožbe pogoste, odkar pa smo uvedli najvišjo tarifo, jih skorajda ni več. Naša želja je, da taksisti ne bi zaračunavali niti dodatkov, kar zdaj počno nekateri. Po vsej verjetnosti bomo to tudi zapisali v dopolnjeni odlok o avtotaksi prevozih, ki je v pripravi.
Mestna prometna politika naj bi spodbujala tudi uporabo kolesa, a zdi se, da se primerjalno manj vlaga v kolesarsko infrastrukturo. So na vidiku spremembe?Bistveno več se vlaga kot včasih. Rezultat tega bo tudi kolesarska steza na Slovenski cesti, ki je prej ni bilo. Celotna prometna politika je proces, ki traja, prav tako izvedba teh ukrepov. Vse velike nove ceste imajo kolesarske steze, drugo leto bomo zgradili manjkajočo stezo ob Vojkovi cesti do Stožic. Vsako leto bo nekaj kilometrov več stez. A moramo biti realni: do ene meje bo šlo, vse ceste pa nikoli ne bodo kolesarjem prijazne. Trenutno smo na ravni Dunaja ali celo boljši, nikoli pa v Ljubljani ne bo tako kot na Nizozemskem.
Razmišljate, da bi ceno pakiranja v središču mesta povišali in na tak način še bolj spodbudili uporabo mestnih avtobusov?To je odvisno od zasedenosti parkirišč. Če so vsa zasedena, potem verjetno pomeni, da so prepoceni. Če pa se še najde kakšno parkirno mesto, potem je cena prava. Zdaj smo na meji. Trend je, da se parkirišča polnijo. Zato bomo z novo odredbo uvedli tri območja plačljivih parkirišč namesto dosedanjih dveh. Parkiranje na vmesnem območju, ki meji na Center, torej v coni B, bo stalo 50 centov na uro. V Centru bo ura še naprej 70 centov, na bolj oddaljenih parkiriščih pa 40 centov na uro.
Katere ukrepe na področju parkiranja še snujete?Kjer je to možno, bomo stanovalcem in drugim uporabnikom po dokaj ugodni ceni ponudili v mesečni najem dovolilnice. To pa zato, da ne bi spet prihajalo do nedovoljenega parkiranja in da ne bi obremenjevali stanovanjskih sosesk. Okoli blokov je namreč danes zaradi plačljivega parkiranja ob cesti velik pritisk dnevnih migrantov.
Zakaj si je občina premislila in bo dovolilnice v conah 2 in 3 dala tudi najemnikom s prijavljenim začasnim prebivališčem?Zato ker bolj kot gremo ven iz Centra, več je na voljo parkirišč. Naš cilj pa ni, da bi bila parkirišča prazna.
Stanovalci s prijavljenim začasnim prebivališčem nimajo pravice do parkirne dovolilnice v coni 1. Ali ni to diskriminacija?Če živiš v središču mesta, je prostora, kolikor ga pač je. Tukaj ne moremo nič ukreniti.
Koliko več denarja bo steklo v mestno blagajno, potem ko boste v coni 1 februarja za eno uro podaljšali delovni čas parkomatov?Ne gre za denar, s tem ne bomo zaslužili. Gre za ukrep, ki bo uveden zato, ker so zaradi aktualnega režima prizadeti ljudje, ki so prišli iz službe, in ne morejo najti parkirnega mesta, kljub temu da imajo dovolilnico. To pa zato, ker je parkiranje popoldne plačljivo razmeroma malo časa, tako da popoldanski obiskovalci zasedejo parkirna mesta.
Kaj se dogaja s Šmartinskim podvozom, ki bi po mnenju prometnih strokovnjakov rešil polovico prometnih tegob v Ljubljani? Kje se zapleta?V to kislo jabolko bo prej ali slej treba ugrizniti, saj bi ta projekt rešil ogromno težav. Mi smo napeljali novo štajersko povezavo, na drug strani sta nova Njegoševa cesta in Fabianijev most. Dejansko se tukaj zatakne, ker ni izteka. A v bistvu še vedno ne vemo, ali bo proga zgoraj ali spodaj; ali potrebujemo podvoz ali morda nadvoz? Pri tem bo treba stopiti skupaj s Slovenskimi železnicami oziroma z državo in to urediti v sklopu nove prometne glave – z gradnjo nove avtobusne in železniške postaje v Ljubljani. Čeprav je bil občinski prostorski načrt že narejen, ga bo treba ponoviti.
