Ko sem slišal to novico, sem se najprej zgrozil. Ker še vedno obstajajo dvomi, upam, da sta tako Janez Janša kot Zoran Janković nedolžna. Če pa gre za dejstva, je to res konec Slovenije, in sicer v smislu naše suverenosti in ugleda. Državljani, tujina in finančni trgi bi namreč s tem izgubili še zadnji kanček zaupanja v našo državo, finančna in politična kriza pa bi se poglobili.
Kaj je šlo narobe v vseh teh letih, da se vodilne politike povezuje s korupcijo?Politikov z vrednotami in jasnimi moralnimi načeli nimamo, ker jih zanimajo samo še moč, vpliv in oblast, ne pa odgovornost do blagostanja našega naroda, ki so jo dobili na volitvah. Nedostojno vedenje v DZ, laganje ali prepisovanje magistrskih nalog jih namreč prav nič ne moti. Ker nimajo politične kulture, da bi odstopili, se samo lepijo na svoje stole in oblast. Mi nimamo politične elite, kot se govori, temveč kliko. Elita dela malce drugače, v interesu naroda, klika pa v interesu strank.
Kot veliko težavo našega sistema ste večkrat izpostavili ravno strankarske razprtije in politike, ki delujejo predvsem v interesu strank.Strank je pri nas enostavno preveč. Bolje bi bilo, če bi Slovenija pred leti uvedla večinski volilni sistem. Če je v koaliciji toliko strank, postane vodenje države težavno. Ker naši politiki zastopajo predvsem strankarske oziroma osebne interese, vsak vleče na svojo stran. Državljani so tak način vladanja že dodobra spoznali in temu je primerno tudi njihovo zaupanje v politiko. Še vedno velja formula o zaupanju: produkt kompetence, zanesljivosti in transparentnosti deljeno z egoizmom. In ker naše stranke in politiki kažejo veliko egoizma, se zaupanje giba proti točki nič. Debata glede državnega holdinga, ki lahko sicer postane zelo dober projekt, je tak primer. Poleg transparentnosti, ki še vedno ni zagotovljena, in kvalifikacij, kaj je strateškega pomena za državo, sta ključnega pomena uprava in nadzorni svet holdinga, saj potrebujemo popolnoma nepolitična organa. Gregor Virant je to predlagal in kdo je temu predlogu prvi nasprotoval? Stranka SDS. Sprašujem se, zakaj je največja vladna stranka proti strokovnemu in nevtralnemu nadzornemu svetu, ki bo lahko imenoval kompetentno upravo. Govorimo namreč o okoli 10 milijardah državnega premoženja. To ni premoženje strank in vlade, to je premoženje naroda.
Je v Sloveniji, ki je tako močno obremenjena z delitvami in strankokracijo, sploh mogoče vzpostaviti neodvisen vodstveni organ?Ob tako pomembnem vprašanju, kot je državni holding, je zame prvi pogoj, da se politiki obnašajo državniško in da se odločajo mimo strankarskih interesov. Do zdaj so namreč vse vlade nastavljale ljudi v uprave in nadzorne svete po politični liniji. Rezultate pa poznamo.
Pred zadnjimi državnozborskimi volitvami ste dejali, da se bodo težave nadaljevale, če naslednji vladi ne bo uspelo pripraviti celovitega koncepta razvoja in vzpostaviti nacionalnega konsenza. Je Janševa vlada na dobri poti?Bila je, saj si je postavila nekaj pomembnih in nujnih prioritet. To so pokojninski sistem, trg dela, sanacija bank in zmanjšanje primanjkljaja. Zlato pravilo in holding sta sicer pomembna, nista pa nujna. Za zdaj je žal uspela le pokojninska reforma, pa še ta ni veliko drugačna od Svetlikove. Sprašujem se, zakaj smo morali izgubiti 18 mesecev. Dokler je bila SDS v opoziciji, se je skrivala za sindikati. Skupaj so se veselili, ko so rušili Pahorjevo vlado, na koncu pa so padle vlada in bonitetne ocene. Kaj bo prinesla reforma trga dela, še ni znano. Ko sem bil član Schröderjeve komisije za reformo trga dela, je obstajala skupina 16 strokovnjakov z različnih področij in interesnih skupin, nekakšen prerez nemške družbe. Ta skupina je s podporo nemške vlade tri mesece delala na tem konceptu. Ko smo ga sprejeli s konsenzom, smo morali počakati tri do štiri leta, da so se pokazali rezultati. Nemčija je imela takrat 5,2 milijona brezposelnih, danes pa jih ima 2,8 milijona. Pri nas brezposelnost presega deset odstotkov, kar pomeni, da potrebujemo 60.000 delovnih mest. Za to pa bi morala Janševa vlada poleg omenjenih reform uvesti tudi kratkoročne ukrepe, ki bi pospešili rast gospodarstva, predvsem malih in srednje velikih podjetij. O takšnih projektih pa se pri nas ne govori, vlada celovitega koncepta, kako dvigniti našo konkurenčnost, nima. Potrebovali bi mentaliteto Tine Maze, ki se skoraj zjoka, če osvoji drugo mesto. Čeprav se Slovenija giba okoli 50. mesta na lestvicah konkurenčnosti, nisem videl še nobenega politika, da bi se zjokal. Na nedavnem predavanju v Celju so me študenti opozarjali, da ne morejo najti službe. Situacija bo postala nevarna, če bodo začeli sposobni kadri odhajati v tujino. Mi tonemo v povprečnost. Naši politiki se zadovoljujejo z lastnimi dosežki. Janša je v času, ko je prvič prevzel vodenje vlade, rekel, da bomo svetilnik Evrope. Zdaj smo pa petrolejka in visimo na krmi evropske ladje. Glede svobode tiska in govora, ko se z grožnjami išče pisce raznih pisem, se približujemo celo totalitarni državi.
Očitki, da Janševa vlada rešuje krizo samo na plečih državljanov, se množijo.Porezati je treba tisto, kar je nepotrebno v državni upravi, se pa moramo Slovenci zavedati, da smo si veliko stvari izborili, ko so razmere to dopuščale. Če pride kriza, bo vsak posameznik zarezal v svoje stroške, zato moramo vladne reze sprejeti. Vlada je sicer dobro začela svoje delo, ni pa pri tem iskala konsenza, zato ji vse te ideološke bombice zdaj škodujejo. Stopiti bi morali skupaj in oblikovati skupen koncept razvoja, tako na področju gospodarstva kot družbe. In to je naloga predsednika vlade, ki mora najti skupen jezik z opozicijo.
Kako najti skupen jezik, če se je 95 odstotkov zakonov sprejelo po nujnem ali skrajšanem postopku, dialoga z zainteresirano javnostjo ni več, v tujino se pošiljajo pisma jeze, nezadovoljni državljani so stopili na ulice, bliža pa se tudi stavka javnega sektorja?Dialoga nikoli niti ni bilo. Slovenci na žalost nimamo kulture konstruktivnega dialoga. Enostavno ne znamo sprejeti argumenta nasprotne strani in dovoliti, da zmaga najboljši. Pri nas poskuša zmagati tisti, ki je na oblasti. Pisanje pisem v tujino nam sicer nič ne koristi. V tujini ne razumejo naše razcepljenosti in nerazumnosti. Dobivajo pa občutek, da ne znamo voditi lastne države. Zato ne smemo iskati rešitev v tujini, temveč pri nas. Potrebujemo pa vodjo, ki bo sposoben združiti narod, saj ga Janša deli na naše in vaše. Tudi sam sem se na primer znašel na črni listi stranke SDS. Stranko, ki piše črne liste, lahko samo pomilujemo.
Z nastopom Janševe vlade ste morali zapustiti nadzorni svet SID banke.Vlada nas je zamenjala brez dialoga. Nekoč sem igral košarko. Naša vlada razume svoj položaj kot igro košarke. Po prvem polčasu zamenja celotno peterko, čeprav toliko sposobnih igralcev sploh nima na voljo. Naši vodilni politiki enostavno niso pripravljeni imenovati najbolj sposobnih ljudi, tudi tujcev, na odgovorne položaje, ne da bi pri tem gledali na strankarsko barvo. Zakaj je lahko Deutsche Bank vodil Švicar? Pri nas to enostavno ne gre.
Je zato rešitev v tehnični vladi?Tehnična vlada je zadnja opcija. Se pa sprašujem, zakaj jo potrebujemo, če imamo vlado. Če bi bil mandatar, bi postavil vlado s samo petimi ministri. Te položaje bi zasedli najboljši strokovnjaki s posameznih področij ne glede na strankarsko pripadnost. Če tega ne bomo zmožni izpeljati, bo res nastopil čas za tehničnega mandatarja. Vprašanje pa je, kje ga bomo našli. Tujca ne bomo sprejeli, doma pa ne bo noben primeren, ker si med seboj ne zaupamo. Dokler ne bomo naredili mentalnega preskoka glede zaupanja, nam ne bo uspelo. Ko smo dosegli prve cilje – samostojnost, EU, evro in Nato, smo mentalno zastali in nismo razvili koncepta za konkurenčnost in rast Slovenije.
Vsakič, ko nastopi politična kriza, se vas omenja kot možnega mandatarja. Ste bili kdaj zares v igri za ta položaj?Nikoli me niso povabili, nasprotno, odstavili so me iz nadzornega sveta SID banke, ker za vlado nisem bil dovolj kvalificiran za to mesto. Me je pa Virant povabil, da bi sodeloval pri pripravi zakona o državnem holdingu. Zato tudi razumem ta holding kot lakmusov papir, ki bo pokazal, ali se znamo obnašati državniško in ne samo strankarsko.
Ameriški veleposlanik v Sloveniji Joseph Mussomeli je pred dnevi dejal, da se razmere v Sloveniji po težkem minulem letu obračajo na bolje. Na isti dan je v Bruslju tudi novi predsednik države Borut Pahor poudaril, da se stvari premikajo na bolje. Se strinjate s takšnimi ocenami?Ne. Leto 2013 bo v Sloveniji slabše kot leto 2012. To bo leto velikih naporov in dodatnih rezov. Rasti ne bo, brezposelnost pa bo stagnirala ali celo naraščala. Ker gredo ukrepi vlade v pravo smer, upam, da jih bo še pospešila in dopolnila. Ne sme pa širiti neutemeljenega optimizma, saj bo do gospodarske rasti prišlo šele v letih 2014 in 2015. Potreben je konsenz. Podobno kot Francija potrebujemo »šok konkurenčnosti«, žal pa smo do zdaj dobili le »šok korupcije«. Če bi vlada predstavila celovit koncept, kaj je treba še storiti, sem prepričan, da bi ga Slovenci podprli. Taktika, da se vas reže kot salamo, narodu ne more odgovarjati. Ravno zato, ker je narod zaskrbljen, se udeležuje protestov. In to niso zombiji, to so zaskrbljeni državljani. Treba jih je poslušati in jih razumeti.