Nenad Firšt

GMS je že zelo dolgo del svetovnega glasbenomladinskega gibanja, pri nas smo oblikovani kot društvo v javnem interesu, je pa Glasbena mladina ljubljanska (GML) v tem prostoru začela delovati še pet let prej. Glavna skrb je, da se mlade informira o tem, kaj je glasba in kaj je dobra glasba, ne glede na zvrst. Takšno je pravzaprav poslanstvo vseh Glasbenih mladin po svetu. Ne gre le za seznanjanje z umetniško glasbo, ampak tudi z ljudsko glasbo ali bolj zabavnimi glasbenimi praksami. Zadnje desetletje je svetovna zveza veliko prostora namenila tematikam z močno socialno noto, denimo ozaveščanju o rasnih problemih, težavah mladostnikov, ekoloških problemih. Pozornost pa so usmerili tudi na glasbene prakse, kot sta rap in rock. Ta ustvarjalnost mladih se vsako leto manifestira prek festivalov Imagine, ki vsakič potekajo v drugi državi.

Še eno pomembno poslanstvo ima Glasbena mladina – pomaga mladim organizirati koncerte in jih usmerja na začetku njihove profesionalne poti. Tudi sami se morajo zelo angažirati, s tem pa urijo še druge pomembne veščine: oblikovati morajo življenjepis, komentirati lasten spored, ki ga morajo oblikovati po določenih kriterijih, recimo v okviru cikla GM Oder mora spored obsegati tudi določeno število skladb slovenskih skladateljev, navaditi se morajo na stike z javnostjo. Danes je premalo biti samo izjemno dober glasbenik, kariero sooblikuje še marsikaj drugega.

Organizacijske oblike so po različnih državah različne, povsod pa gre za nevladne organizacije, kar je zahteva svetovne organizacije. Krovna projekta svetovne Glasbene mladine sta svetovni orkester in zbor oziroma World Youth Orchestra in World Youth Choir, ki se financirata iz različnih skladov. Vsako leto se odpravijo na turnejo, v najboljših letih so zajeli tudi deset in več držav ter potovali po dva meseca, ravno zaradi finančnih težav pa je letos zborovski projekt odpadel. Verjamem pa, da bo zbor kmalu ponovno zaživel.

Pravzaprav boste težko našli glasbenika, ki ni sodeloval z Glasbeno mladino, tudi po svetu je tako. Flavtistka Irena Grafenauer je eno prvih izkušenj v tujini dobila ravno prek Glasbene mladine, ki jo je poslala v Svetovni orkester mladih. Marko Letonja je imel prvi koncert s Slovensko filharmonijo v organizaciji Glasbene mladine in je zdaj častni ambasador GMS. Trio Lorenz je odigral na več sto koncertov po šolah, v zadnjih letih je zelo angažiran Slovenski tolkalni projekt StoP.

To je odvisno od naklonjenosti posameznih učiteljev do tega področja, so pa v učnih načrtih predvideni kulturni dnevi, kar lahko pomeni tudi obisk filmske predstave, muzeja ali koncerta. Vendar GMS že vsa leta izjemno dobro sodeluje z večino šol po Sloveniji, naše programe obišče okoli 50.000 otrok in mladih na leto, kar ni zanemarljivo število. Imamo tudi senzacionalni primer dobre prakse pri Kulturnem domu Nova Gorica, kjer imajo posebno službo za glasbenomladinske programe in pripravijo več kot sto koncertov za okoliške šole na leto. Sicer pa so obiskovalci naših simfoničnih matinej, kjer igra Orkester Slovenske filharmonije, z vseh koncev Slovenije in vseh 16 koncertov smo praktično razprodali že ob koncu prejšnjega šolskega leta. Simfonične matineje zelo skrbno pripravimo, prej na šole pošljemo navodila za pedagoško pripravo. Zanimivo pa je, da četudi so v socialnem smislu precej težki časi, se nam je obisk v zadnjih treh letih precej povečal.

Tako kot mora vsak učenec doživeti športni dan in je upravičen do določenega števila ur matematike, biologije in kemije, bi moral biti po našem mnenju deležen enakega števila ur, ki jih preživi na nekem kulturnem dogodku. Vendar če smo iskreni, naša družba postaja manj kakovostna, manj dovzetna za stvari, ki zahtevajo nekaj več koncentracije. In tudi kakovostnih informacij je vedno manj, morda tudi zaradi šolstva, ki nekih vrednot ni dodatno spodbujalo: manj je ur umetnostnega pouka, pevski zbori niso najbolj popularni, krčili so programe.

Pri mladem človeku je treba vzpostaviti potrebo po zahtevnejšem dojemanju sveta. Umetnost je za to ustvarjena. Neka široka informacija o umetnosti, ne samo o glasbi, tudi o literaturi, slikarstvu in drugih pojavnostih v umetnosti, bi morala biti dostopna na vseh ravneh šolstva. Tako pa se s področjem umetnosti vedno malce opleta.

Kakor kdo, vendar pa nihče ne pristopa k temu zaradi »biznisa«. Tudi sam sem veliko koncertov odigral po šolah, kar je zelo naporno in odgovorno delo, vendar pa vsak to počne z nekim drugačnim poslanstvom, s posebno odgovornostjo.

Pravzaprav se spomnim veliko koncertov in tudi te je v Zagrebu organizirala Glasbena mladina. Spomnim se svojega prvega koncerta izrazito sodobne glasbe, to je bilo v petem razredu. Nastopil je Ansambel Acezantez, ki še danes deluje, z njimi pa je bil Dubravko Detoni, legendarni skladatelj in pianist, ki je po šolah na številnih koncertih predstavljal najbolj avantgardno glasbo sedemdesetih let. Tudi precej oper sem si prek GM ogledal kot osnovnošolec in vseh se zelo dobro spomnim.

Res je, mladi so iskreni in so kritični, tudi zato je treba vse, kar se dela za mlade, delati s posebno odgovornostjo, občutkom, naklonjenostjo. Večkrat se je treba prepričati, da je ideja, ki jo želimo predati mladim, strokovno utemeljena, temu je treba prilagoditi tudi izvedbo. Ni osrednji namen, da vse skupaj izpade zabavno, tudi ni treba, da je preveč resno, morata pa biti izvedba in program kakovostna.

Mlade je treba opozoriti, da je umetniški dogodek dolgotrajen proces, skozi katerega je šel neki ustvarjalec in pozneje poustvarjalec, da je bilo vloženega veliko resnega dela in da je to treba spoštovati. Seveda je treba biti tudi kritičen, ampak kritičnost se razvija šele s številom informacij, za kar pa potrebujemo mentalno disciplino in kondicijo. Ko sem v Celju še pripravljal mladinske abonmaje, ki so bili med celjskimi gimnazijci odlično sprejeti in tudi te je priskrbela GMS, sem jih po navadi zasnoval tako, da sta bila dva koncerta z umetniško glasbo, dva pa bolj sproščene narave, recimo jazzovski koncert. Vodilo me je načelo, da mladim ponudimo čim bolj celostno informacijo.

Načeloma mladi nimajo nobenih predsodkov, ob ustrezni predstavitvi je zanje vse sprejemljivo. Tudi avantgardna glasba je še vedno povsem sprejemljiva, če je umetniško prepričljivo narejena in izpovedna. Mladi to znajo prepoznati. Pomemben je predvsem živi stik z glasbo, inštrumenti.

Letos jo bomo organizirali že četrtič. Obstajajo številna tekmovanja iz matematike, fizike, astronomije, za glasbo ni bilo ničesar, razen kvizov v organizaciji GMS. Potem pa je dr. Branka Roter Pance dala idejo za tekmovanje iz glasbe za osnovne in srednje šole. Ta olimpijada zdaj ni primarno namenjena tistim, ki se šolajo v glasbeni šoli, oni imajo svoje tekmovanje TEMSIG. Gre pa za tekmovanje iz neke splošne glasbene kulture in pri tem je velik poudarek na ustvarjalnosti. Vsak, ki sodeluje, mora napisati skladbo in jo izvesti, sam ali s kolegi. Tako učiteljem kot učencem stojijo z nasveti ob strani tudi člani Društva slovenskih skladateljev, vrhunec olimpijade pa je koncert krstnih izvedb teh mladih skladateljev. Pred kratkim je kolegica z akademije za glasbo celo magistrirala iz analize teh skladb. To so prvič napisane skladbe, mnogo je presenetljivo dobrih in vsaj nekdo od teh stotih sodelujočih bo nekoč zagotovo ugleden skladatelj.