Po povečanem številu prijav, teh je bilo lani kar polovico več, lahko sklepamo, da je kršitev v resnici vedno več. Poleg tega pa smo z večjim številom usmerjenih nekajdnevnih akcij izboljšali tudi učinkovitost. Glavni vzrok za povečanje števila kršitev je nedvomno kriza, ki se še zlasti pozna pri zamikih ali neizplačilih plač in drugih prejemkov. Številna podjetja so res v stiski in niso sposobna izplačevati plač, imamo pa tudi »lumpe«, ki načrtno ustanavljajo in izčrpavajo podjetja.
V pripravi je nova zakonodaja. Novi zakon o inšpekciji dela je že sprejet, v parlamentu sta novela zakona o inšpekcijskem nadzoru in novi zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno. Kaj si obetate od tega?Ministrstvo je prisluhnilo našim predlogom in jih je pretežno tudi upoštevalo. Močno upam, da bo število kršiteljev zmanjšala obvezna prijava zavarovanca v zavarovanje, ki mora biti po novem opravljena pred pričetkom dela. Varnost delavcev in lažji nadzor inšpektorjev bo izboljšal tudi predlog, po katerem bo moral biti v primeru, če posameznik opravlja delo pri delodajalcu na podlagi civilne pogodbe ali pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela (tudi študentske napotnice), izvod pogodbe ves čas na kraju opravljanja dela.
Več novosti je tudi glede kaznovalne politike. Kazni se ponekod zvišujejo tudi za desetkrat. Je to po vašem pravi pristop?O tem sem prepričana. Eden najboljših primerov je neizplačilo regresa, kjer je bila doslej zagrožena kazen le 250 evrov. Delodajalcu, ki ima na primer 300 zaposlenih in mora regres izplačati najmanj v višini minimalne plače, je seveda jasno, kaj se mu bolj izplača. Če pa ga kaznujemo z 20.000 evri, kolikor je zdaj najvišji znesek razpona, bo drugače razmišljal.
Iz poročil je razvidno, da inšpekcijske službe izdajate vedno manj kazenskih ovadb. Zakaj?Lani smo izdali 53 kazenskih ovadb, kar ni malo. Je pa res, da je zanje potrebno veliko napora, izplen pa ni ravno pozitiven. Pri kazenskih ovadbah je težava v tem, da moraš dokazati naklep. Mi na primer menimo, da je bila neka kršitev očitno storjena naklepno, vendar pa sodišče pogosto vidi drugače. Naše mnenje je, da so prekrškovni ukrepi učinkovitejši, saj prizadenejo kršitelju takojšnjo bolečino.
Po novem se bodo kršitve lahko sankcionirale v razponu, kar pomeni, da bodo lahko inšpektorji izrekali tudi kazni, ki so višje od najnižje predpisane. Zakaj to doslej ni bilo mogoče, saj so bile globe že prej zapisane v razponu?Zakon o prekrških določa, da mora prekrškovni organ izreči najnižjo predpisano mero, če z zakonom ni drugače določeno. Prejšnji zakon o delovnih razmerjih tega na primer ni določil, zato so morali inšpektorji izrekati najnižje predpisane globe. Novi zakon pa je določil, da lahko organ izreče globo v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe. Nekaj neskladij glede glob za posamezne prekrške je bilo tudi med zakonom o inšpekcijskem nadzoru ter zakonom o inšpekciji dela, vendar naj bi z novostmi to odpravili. Na podlagi vseh teh sprememb bo torej lahko kazen izrečena po presoji inšpektorja, glede na okoliščine posameznega prekrška. Naše stališče je, da naj inšpektor ob prvi kršitvi izda najnižjo globo, če pa mora priti večkrat, je seveda smiselna višja kazen. Na primer v Livarni Titan, kjer smo bili zaradi neizplačila plač in regresov, slabe varnosti in zdravja pri delu, neurejenih stranišč... v nekaj letih kar 15-krat.
Če prav razumem, je bilo globe v razponu ponekod možno izrekati že zdaj?Če materialni predpis določa, da lahko prekrškovni organ izreče globo v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, je to torej mogoče. Novi zakon o varnosti in zdravju pri delu je to možnost prinesel decembra 2011, tako da so naši inšpektorji na tem področju že postali dovolj pogumni in izrekajo kazni v razponu, medtem ko na primer pri zakonu o delovnih razmerjih, ki je bil sprejet aprila lani, tega še ni zaslediti. Naše inšpektorje smo že večkrat opozorili, da imajo to možnost – a saj veste, vsak se mora najprej navaditi.
Kaj jih pri tem ovira? Strah?Ne bi rekla. Vsak inšpektor je pri svojem delu samostojen in se samostojno odloča. Vpliva od drugod ne sme biti. Je pa res, da je lahko situacija ob nadzoru precej drugačna, kot jo vidimo od zunaj. Inšpektor denimo ugotovi, da delodajalec res nima denarja za izplačilo plač, zato presodi, da bi zaposleni ob višji kazni še kasneje prišli do svoje pravice. Ključne so okoliščine.
Kako pa je glede samih pooblastil? Inšpektorji ste večkrat potožili, da nimate možnosti vstopa v zasebne prostore.Inšpektorji za delo smo glede tega v nekoliko drugačnem položaju, saj lahko nadziramo vse prostore, kjer se opravlja dejavnost. Če ima kdo registrirano podjetje na domu, nas mora spustiti vanj. Preostali nadzorni organi imajo več težav, saj je nedotakljivost stanovanja ustavna pravica in tu ni pričakovati velikih sprememb. Smo pa inšpektorji bili doslej zelo nezadovoljni, ker sodišča niso priznavala dokazov, ki smo jih pridobili kot »navidezne« stranke, recimo v primeru nadzora taksistov. To naj bi omogočila novela zakona o inšpekcijskem nadzoru, ki naj bi bila obravnavana v državnem zboru na majski seji.
Vse službe se spopadajo s pomanjkanjem inšpektorjev. Vi jih imate 81. Koliko bi jih potrebovali, da kadrovsko ne bi bili več podhranjeni?Za nadzor nad več kot 193.000 podjetji je 81 inšpektorjev absolutno premalo, zato ostane kar 60 odstotkov poslovnih subjektov nepregledanih. Če bi želeli poostriti nadzor oziroma ga opraviti v vseh podjetjih, bi moralo biti njihovo število vsaj še enkrat višje. Sicer pa je bolj kot število inšpektorjev pomembno zmanjšanje možnosti kršitev. Če se dopušča verižno ustanavljanje podjetij, prenose sedežev, imaš lahko trikrat toliko inšpektorjev, pa ne boš dosegel, kar želiš doseči. Vloga inšpektorja je v veliki vrsti svetovalna, a jo zaradi pomanjkanja kadra zanemarjamo, saj se moramo prednostno odzivati na prijave in opravljati nadzore. Težava je tudi v tem, ker je veliko prijav anonimnih in posledično pomanjkljivih ali netočnih. Nekatere so zlonamerne, pri številnih pa se prijavitelj ne upa razkriti iz strahu.
Koliko inšpektorjev na podjetje pa imajo delovne inšpekcije v tujini?Večina evropskih držav sploh nima inšpektorjev za področje delovnih razmerij. Nadzorujejo jih finančne inšpekcije, saj je kršitev na tem področju tako malo, da inšpektorjev niti ne potrebujejo. Avstrija na primer ima inšpektorat za delo samo za področje varnosti in zdravja pri delu, za kršitve in izreke glob pa je zadolžena finančna inšpekcija.
Tudi pri nas se začenjajo spremembe pri organizacijski strukturi inšpekcijskih organov. Carinska in davčna uprava se združujeta, obenem pa prevzemata nadzor nad celotnim področjem dela in zaposlovanja na črno. Bi bilo smiselno v neki enoten organ zajeti tudi preostale inšpekcijske službe, ki jih ni malo?V nobeni državi nimajo za toliko različnih področij samo enega nadzornega organa. Pri izterjavi davčnih obveznosti je zelo smiselno, da bi ga opravljala le ena služba, ne znam pa si predstavljati, da bi takšen enoten organ pokrival še področje varne hrane, zdravil, delovnih razmerij, tržne inšpekcije... To so tako različna področja, da kakšen »multipraktik« ne bi mogel biti uspešen.
V poročilu za leto 2013 ugotavljate, da so čedalje številnejše kršitve pravic delavcev v primerih verižnega ustanavljanja večjega števila družb, prepletanja lastništva, prenašanja sedeža družbe na različne naslove, kjer ni nobenih znamenj o podjetju, ter spreminjanja odgovorne osebe družbe, ki je navadno nedosegljiva – po navadi gre za tujca ali brezposelno osebo.Prosta gospodarska pobuda sicer mora obstajati, možnost, da posameznik dela s podjetjem, kar želi, pa je nedopustna. O tem problemu smo že govorili z ministrstvom za gospodarstvo in predlagali, da bi kršiteljem, ki so spoznani za krive s pravnomočno izrečeno globo ali odločbo, prepovedali novo odpiranje firm. Šlo bi torej za podoben ukrep, kot je tisti, ki kršiteljem onemogoča pridobivanje delavcev na zavodu za zaposlovanje in se je po naši oceni izkazal za zelo uspešnega.
Kako pa bi ustavili bodoče kršitelje?Predpisati bi bilo na primer treba, da imajo sedež podjetja na naslovu, kjer je dejansko poslovni prostor, da imajo najemno pogodbo, če je prostor v najemu...
Da imajo podjetja odgovorno osebo...Vsaka družba mora imeti odgovorno osebo po zakonu. Ne moreš se registrirati, če nimaš odgovorne osebe. Ker pa se na žalost lahko odgovorne osebe tudi izbrišejo, bi bilo treba preprečiti, da bi taka družba poslovala naprej. Vse te pobude smo predstavili gospodarskemu ministrstvu. Če nas bodo uslišali, bomo vsi skupaj uspešnejši.