Indonezijska vlada se je za program repatriacije migrantskih delavk odločila po obsodbi hongkonške delodajalke treh gospodinjskih pomočnic, ki ji je tožilstvo očitalo kar osemnajstih kaznivih dejanj zlorabe, med drugim tudi telesno kaznovanje. Štiriinštiridesetletna Law Wan-tung je indonezijske pomočnice pretepala, zasegla jim je potne liste, ni jim izplačevala dogovorjenih plač in jim celo grozila s smrtjo, če bi si drznile razkriti razmere, v kakršnih živijo. Ta primer je sodu potrpljenja izbil dno. Vlada največje muslimanske države na svetu sedaj želi, naj ženske raje ostanejo doma, s čimer bi se rešilo dostojanstvo Indonezije.
To je le zadnji poskus reševanja težav indonezijskih migrantskih delavcev v zadnjem desetletju. Že leta 2004 so oblasti prepovedale delo gospodinjskim pomočnicam v državah, s katerimi Indonezija nima sklenjenega dvostranskega sporazuma o zaščiti delavcev na začasnem delu. Kljub temu številne agencije še naprej nezakonito posredujejo žensko delovno silo v države, kjer jim obljubljajo večje zaslužke kot doma. Delodajalci v Združenih arabskih emiratih lahko indonezijske gospodinjske pomočnice prek agencije dobijo že za slabih 3000 evrov, nato pa jim izplačujejo okoli 300 evrov mesečne plače. Tudi Indija in Filipini, od koder izvira veliko migrantskih delavcev v zalivskih državah, poskušajo zaustaviti to novodobno suženjsko trgovanje z ljudmi.