Javnost bo najverjetneje potrebovala kar nekaj časa, da se navadi, da na mestu informacijske pooblaščenke po dolgih desetih letih oziroma dveh mandatih ni več Nataše Pirc Musar. Na očitke, da je bila imenovana v času opravljanja zgolj tekočih poslov padle vlade, z zgolj 43 glasovi in ob obstrukciji opozicijskih poslancev, se bo morala navaditi tudi njena naslednica, 45-letna univerzitetna diplomirana pravnica s pravosodnim izpitom Mojca Prelesnik.

»Najprej, ne podpiramo predloga zato, ker gre v tem primeru ponovno za nagrado nekomu, ki je v svoji karieri kot eno pomembnih prednosti izkazal predvsem, da je deloval proti predstavnikom SDS, proti predsedniku, proti stranki, proti drugim političnim predstavnikom. In s tega vidika ta predlog ocenjujemo kot nagrado za delo proti SDS,« je Jože Tanko v začetku julija iz poslanske klopi pokomentiral predlog predsednika države Boruta Pahorja, da za informacijsko pooblaščenko imenujejo Prelesnikovo, ki se sicer na razpis ni prijavila. Na prvih predsednikovih posvetovanjih s poslanskimi skupinami so jo namreč omenili v Državljanski listi in takratni skupini nepovezanih poslancev (kasneje Zavezništva Alenke Bratušek).

Omejila je kar nekaj bonitet poslanskim skupinam

»Jaz gospe Prelesnikove ne podpiram, ker ocenjujem, da ne bo dobra, poštena in objektivna informacijska pooblaščenka. To mislim zaradi lastnih izkušenj,« je svojega šefa dopolnila podpredsednica SDS Alenka Jeraj. Njena kolegica Sonja Ramšak pa je nadaljevala, »da kadrovanja, ki se izvajajo v zadnjem času pred volitvami, niso dopustna oziroma bi jih morali prepustiti novi sestavi parlamenta«. Tradicionalno glasen je bil tedaj tudi njihov nekdanji kolega Franc Pukšič, kar ni bilo nič nenavadnega, saj se je v sporu s Prelesnikovo znašel že pred dvema letoma, ko se je moral kot predsednik parlamentarne komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu odpovedati službeni poti v Južno Ameriko. »Noben očitek ne drži in je nekorektno, da to počne. Večkrat izgovorjena neresnica ne more postati resnica. Ni pa funkcija generalnega sekretarja, da je všečen, temveč da skrbi, da je delovanje parlamentarnih služb zakonito in transparentno in tako smo ravnali tudi v tem primeru,« se je pred dvema letoma na Pukšičeve napade v intervjuju za Dnevnik odzvala neomajna Prelesnikova.

Da si je na Šubičevi nakopala kar nekaj sovražnikov, ne preseneča. Kot pravijo nekateri naši sogovorniki iz vrst strokovnih sodelavcev parlamenta, je Prelesnikova v svojem šestletnem mandatu omejila kar nekaj bonitet (telefoni, potovanja, knjige, časopisi), ki jih uživajo poslanci in poslanske skupine. Na njihove zahteve se ni odzivala oportunistično, naredila je red pri javnem naročanju. »Čeprav je vse obravnavala enako, se je marsikomu tudi zamerila. Zelo hitro sprejema odločitve, je redoljubna, stroga in zna udariti tudi po mizi. Zna pa tudi prisluhniti nasvetom in se opravičiti, če naredi napako,« je slišati v strokovnih službah parlamenta. Da je bistra in strokovna ter da se hitro uči, pravijo tudi pri njenem novem delodajalcu, kjer je bila sicer nekoč že zaposlena. V obdobju med letoma 2005 in 2008 je namreč zasedala položaj namestnice informacijske pooblaščenke za varstvo osebnih podatkov. Kot je slišati, je morala oditi, ker naj bi vnašala razdor v kolektiv.

V DZ jo je pripeljal Pavel Gantar

»O njej lahko povem samo dobro. Med kandidati za novega generalnega sekretarja DZ je bila najboljša. Izbral sem jo na podlagi referenc in ni mi bilo žal. Žal pa mi je bilo, ko se je v času mojega ministrovanja preselila v novo institucijo – v urad informacijskega pooblaščenca,« pravi Pavel Gantar, ki je z nastopom funkcije predsednika DZ v času Pahorjeve vlade Prelesnikovo tudi pripeljal na Šubičevo. Spoznala sta se na ministrstvu za informacijsko družbo, kjer se je začela ukvarjati z dostopom do informacij javnega značaja. Med drugim je tudi sodelovala pri pripravi predloga zakona o dostopu do informacij javnega značaja. Da je Prelesnikova ostala na položaju generalne sekretarke DZ tudi v času druge vlade Janeza Janše, je poskrbel Gregor Virant. »Zaradi kompetentnosti, dobrih rezultatov dela, kontinuitete in sorodnih pogledov na delovanje in nujne spremembe v DZ,« svojo tedanjo odločitev pojasnjuje odhajajoči minister.

Da zna reševati probleme, se hitro odločati in stvari spreminjati na bolje, kot jo opisuje Virant, je Prelesnikova dokazala tudi z nekaterimi precej inovativnimi pristopi, ki jih bodo njeni nekdanji sodelavci v parlamentu težko pozabili. Ko so pred leti v DZ nameravali pregraditi večjo pisarno za varnostnike z mavčnim zidom in je hišni izvajalec delo ocenil na okoli 2500 evrov, ji gospodinjska pamet ni dala miru. Odšla je domov, z domačega telefona poklicala istega izvajalca in mu predstavila podoben primer. Račun, ki ji ga je »izstavil«, je znašal vsega 500 evrov. »Ne spomnim se, če je taisti izvajalec dobil naročilo. Vem pa, da smo pisarno na koncu predelali za okoli 700 evrov,« pravi eden izmed naših sogovornikov. A to ni bil edini manever, s katerim je Prelesnikova poskušala narediti red na Šubičevi. Ko je ob prihodu v novo službo analizirala manjša naročila, je ugotovila, da vsi izvajalci prihajajo iz okolice Domžal in da naj bi bili blizu SDS. Prakso svojega predhodnika Lovra Lončarja je zato prekinila. Nazadnje je svojo odločnost pokazala tako, da je stopila na prste paparacem, ki so s parlamentarnega balkona fotografirali zasebna sporočila na mobilnih telefonih in tabličnih računalnikih poslancev.

Nataša Pirc Musar je včeraj svoji naslednici, ki je bila sredi 90. let zaposlena v odvetniški pisarni Emila Lipovca in Aleša Rojsa, kasneje pa se je preizkusila tudi z lastno odvetniško pisarno, predala posle. Novih izzivov se Prelesnikova veseli. Prepričana je, da se bo dobro delo informacijskega pooblaščenca nadaljevalo tudi v naslednjem petletnem mandatu. Vendar jo čaka zelo težka naloga. Njeni predhodnici je namreč uspelo tega nadzornika postaviti med državne organe, ki jim ljudje najbolj zaupajo. Javnomnenjska raziskava Politbarometer z začetka leta 2013 je na primer Pirc-Musarjevo po oceni uspešnosti delovanja nadzornih organov postavila na prvo mesto. Takratna analiza je še pokazala, da so z negativnimi ocenami izstopali zgolj preferenti NSi, SDS, desno samoopredeljeni in podporniki vlade Janeza Janše. A kot rečeno, na to se bo morala navaditi.