Mitja Lenassi

Z uveljavitvijo zakona – predvidoma od sredine februarja dalje – bodo morali tisti, ki bodo prodajali svojo nepremičnino ali iskali novega najemnika za najmanj leto dni, pokazati oziroma oglaševati tudi energetsko izkaznico stavbe. Prav tako jo bodo potrebovali novograditelji, preden bodo zaprosili za uporabno dovoljenje. Najkasneje do leta 2020 bodo po zadnjem predlogu izkaznico morale dobiti še vse večstanovanjske stavbe z najmanj štirimi posameznimi deli, zgrajene pred letom 1980, vse druge pa do leta 2031.

Strojni inženir in projektant ter član Inženirske zbornice Slovenije Mitja Lenassi je bil med prvimi 150 strokovnjaki, ki so doslej pridobili licenco za izdelovanje energetske izkaznice. Obeta se mu dober posel, saj bo za vsako stanovanje pobral od 200 do 500 evrov, cena izkaznice za večje stavbe pa gre v nekaj tisoč evrov. Toda Lenassi ni navdušen.

Dileme, energetska izkaznica da ali ne, ne more biti, ker jo zahteva evropska direktiva. Je pa vprašanje, ali se z njo res tako mudi, da hitimo na vrat na nos. Direktiva poleg izkaznice zahteva še tri druge stvari: pregledovanje klimatskih in ogrevalnih sistemov v večjih stavbah ter morda najpomembnejše – gradnjo skoraj ničenergijskih stavb. Vsaka država članica mora pripraviti lastna merila, kaj v državi pomeni skoraj ničenergijska stavba in kakšen je časovni načrt, da se bo od leta 2020 dalje gradilo samo še takšne stavbe. Rok za prvo poročilo o napredku na tem področju je že pretekel, mi pa ne vemo niti, kakšna je definicija skoraj ničenergijske stavbe. Vsaj na inženirski zbornici je ne poznamo, čeprav bi morali po mojem mnenju prvi vedeti zanjo, ker bomo takšne stavbe projektirali in gradili. Evropska komisija nas ima na radarju, ker nismo implementirali direktive. Samo z energetskimi izkaznicami se ne bomo izognili bruseljskim kaznim, saj bomo izpolnili le eno od štirih zahtev. Zanima me, zakaj se govori samo o izkaznici in zakaj je samo to tako nujno in brezpogojno treba imeti takoj zdaj, o preostalih treh zahtevah pa nič.

Ker je vse skupaj nedodelano in vprašljivo. Mislim, da se tega zavedajo tudi na ministrstvu. Po direktivi je mogoče za stavbo izdati merjeno ali računsko izkaznico. Pri nas pa so predpisali, katere stavbe se merijo in katere računajo, da ne bi prišlo do preverjanja teoretičnih izračunov v praksi in obrnjeno. Za nas inženirje je to nerazumljivo, kajti če je z metodologijami vse v redu, bi morale vse voditi do približno enakega rezultata. Očitno se zavedajo, da je precej stvari narobe.

Tako je. Merjeno izkaznico je mogoče izdelati dokaj enostavno in poceni, in sicer na podlagi potreb oziroma povprečja porabljenih energentov v zadnjih treh letih. Poiščete račune in iz njih izluščite porabo energije, v večjih sistemih pa imajo te podatke zbrane v okviru energijskega knjigovodstva.

Toda za hiše in stanovanja so predvidene samo bolj zapletene in zato dražje računske izkaznice, kjer pa imamo velik problem. Računska izkaznica se izdela na podlagi simulacije stavbe, se pravi vnašanja različnih lastnosti stavbe in okolice v računalniški program. Ta program pa v tem trenutku ni validiran, ministrstvo še ni preverilo pravilnosti njegovega delovanja. Kot pojasnjujejo, naj bi bilo to javno naročilo končano nekje do konca marca, tako da oprema vsaj še dva meseca ne bo preverjena. Pa tudi, ali lahko jamčijo vnaprej, kakšen bo rezultat preverjanja? Izdelati računsko izkaznico je v tem trenutku ne samo nepošteno, ampak po mojem mnenju tudi osnova za tožbo.

Drugi del vsake izkaznice sicer zajema še nasvete za izboljšanje energijske učinkovitosti stavbe. Gre za zelo generične nasvete, ki so že vnaprej spisani, izkazničar pa mora ob njih narediti kljukico. Na koncu ima sicer prostor za dodatna opažanja, ampak ta del izkaznice ni niti zelo strokoven niti zelo zahteven.

Vedeti morate še nekaj. Po prvi različici direktive iz leta 2002 so države energetske izkaznice izdelovale na podlagi potrebne energije za ogrevanje. S spremembami leta 2010 je bilo izrecno poudarjeno, naj se tega lotijo celovito, torej naj vključijo tudi rabo energije za druge namene, recimo kuhanje, razsvetljavo... Pri nas so ta problem rešili tako – lahko bi rekli, da so »outsmartali« direktivo – da so namesto enega celovitega kazalnika energijske učinkovitosti stavbe h kazalniku potrebne toplote za ogrevanje dodali še dve skali, ki pa ne povesta tistega, kar bi morali. Evropska direktiva namreč pravi, da je treba kupcu oziroma najemniku v energetski izkaznici pokazati neko referenčno vrednost, kaj je dovoljeno s predpisi, da bo sploh vedel, kaj ocena za konkretno stavbo pomeni. Tako kot v avtomobilu. Poleg tega, da vozite 120 kilometrov na uro, morate vedeti, da je dovoljena hitrost 80 kilometrov na uro. Te referenčne vrednosti v izkaznici ni, ker v Sloveniji tega merila za vse kategorije stavb sploh nimamo določenega.

Prišlo je do velike zmešnjave. Direktiva in slovenska zakonodaja zahtevata, da je treba pri oglaševanju stavbe predstaviti tudi njeno energijsko učinkovitost. Kateri kazalnik boste navedli? Vse tri? Ampak naleteli boste na problem. Če boste med seboj primerjali neko staro hišo, za katero vsak ve, da je energijsko neučinkovita, z moderno novo stavbo, grajeno po sodobnih predpisih, bo sicer prva po rabi energije za ogrevanje nekaj razredov slabša od druge. Toda na skali porabe primarne energije, ki je še najbolj celovit kazalnik, se bo stara hiša odrezala bolje od nove samo zato, ker v njej kurijo na drva, ki je okoljsko sprejemljivejši energent od plina, ki ga uporabljajo v drugi. Metodologija ne drži, pretvorniki v primarno energijo so napačni oziroma politični. Če lahko po slovenski metodologiji zelo neučinkovita stavba postane zelo učinkovita, je to po mojem mnenju dovolj dober razlog, da je treba z energetsko izkaznico odnehati, se še enkrat usesti in stvari pretehtati.

Po evropski direktivi je ta zadeva zelo jasna. Za stanovanjske enote in hiše direktiva dopušča, da se energetska izkaznica izdela na podlagi ocene druge primerljive stavbne enote in stavbe z enakimi energetskimi značilnostmi. Tudi zahteva, da bodo morale izkaznico do določenega leta pridobiti vse večstanovanjske stavbe, je slovenska in nima osnove v direktivi. Ta zahteva samo, da se poleg stavb v uporabi javnega sektorja z energetsko izkaznico opremi vse nove stavbe in tiste, ki se oddajajo novemu najemniku oziroma prodajajo.

Tu pridemo do novega paradoksa. Pri novogradnjah je najbolj pomembno, da se energijska učinkovitost stavbe čim bolj natančno vključi v fazi projektiranja. To naredijo projektanti različnih strok. V tej fazi je treba izdelati elaborat o učinkoviti rabi energije, za katerega se uporablja enaka metodologija kot za energetsko izkaznico. Elaborat lahko načeloma izdela kdor koli, saj tega zakonodaja ne predpisuje. Ko je to najbolj pomembno, lahko energijsko učinkovitost načrtuje kdor koli, energetsko izkaznico potem, ko je stavba že zgrajena, pa lahko izdela samo strokovnjak s posebno licenco. To je nekonsistentno, da niti ne govorim o tem, da bodo zdaj že tri dokumente na isto temo po možnosti izdelovali trije različni strokovnjaki.

Pa še to, vlada je pozabila na neodvisnost izkazničarjev, ki jo direktiva izrecno zahteva. Pogoj za pridobitev licence je v Sloveniji opravljeno usposabljanje in izpit ter registrirana dejavnost projektiranja ali tehničnega svetovanja, ni pa predpisano, česa izkazničar ne sme delati – recimo prodajati stavbno opremo in komponente – da bo resnično neodvisen. Poleg tega direktiva določa, da se licence podeljujejo na podlagi strokovnjakovih znanj, nikjer ni zahtevano posebno usposabljanje.

To po mojem mnenju ni ravno v skladu z direktivo, mi je pa dr. Edo Pirkmajer iz združenja lastnikov nepremičnin povedal, da nekatere države poznajo nekaj takega. Sam zagovarjam stališče, da bi bilo treba za stanovanjske enote vsekakor poiskati neke poenostavljene rešitve na ravni že vzpostavljene baze GURS (register nepremičnin na geodetski upravi, op. p.), ki bi se dopolnila še s potrebami nepremičnin po energiji. Prepričan sem, da bi se morali energetski izkazničarji ukvarjati predvsem z bolj zahtevnimi objekti.

Moja praksa je, da ponudbo za merjeno izkaznico izdam, za računsko pa ne, saj izdelati računsko izkaznico z nevalidirano programsko opremo ni ne etično ne poslovno pametno. Mislim, da bi nas zaradi tega lahko kdo upravičeno tožil.