Metod Dragonja je vsekakor takšen kandidat, navsezadnje je dolga leta vodil ljubljansko farmacevtsko družbo Lek, bil v ruski (in švicarski) podružnici oziroma hčerinski družbi NLB, pa še minister (za gospodarske dejavnosti) je že bil. Resda ne prav dolgo in tudi kakšnega prav bleščečega vtisa ni zapustil, a vendar. To je bilo v času, ko so na pare položili mariborski Tam, ko se je vlada ukvarjala s sanacijo lendavske Nafte in Slovenskih železarn, ko je za državno železnino (in kakšen kos srebrnine povrhu) skrbela Slovenska razvojna družba in ko so bili spori s Hrvaško zaradi krške nuklearke na enem od vrhuncev. Bolj kot minister je bil Dragonja zato videti kot predsednik upravnega odbora Slovenije, d. d., družbe z enotirnim sistemom upravljanja, v kateri je množica izvršnih direktorjev, ima pa kljub enemu lastniku skupščino, na kateri se »delničarji« (politične stranke) ne morejo nič zmeniti.
Da se s svojim ministrovanjem ni zapisal v spomin, torej ni zgolj Dragonjeva krivda. In v dobro mu je mogoče šteti, da je – zaradi česar koli že, uradno iz osebnih razlogov in potreb Leka – razmeroma hitro odstopil. Da je nekaj let kasneje podprl Novartisovo namero, da Lek prevzame, mu številni še danes zamerijo in ni dvoma, da ga del koalicije, zlasti socialni demokrati, predvsem zato sprejema kvečjemu s škripajočimi zobmi. Ali Dragonja vsaj v grobih obrisih pozna sistem črpanja evropskih razvojnih sredstev (ki je za zdaj vendarle še v okviru gospodarskega ministrstva), jih očitno ne zanima. Tudi drugih koalicijskih partnerjev doslej ni.
Toda vprašanje, kaj je doslej počel in storil Dragonja (vključno z domnevnim Lekovim financiranjem SLS, ki se ga tožilstvu na sodišču ni posrečilo dokazati), se zdi manj pomembno od dejstva, da so ga poklicne poti doslej redko vodile v Bruselj. Kandidat za gospodarskega ministra, z drugimi besedami, je videti najšibkejši prav tam, kjer bi moral biti najmočnejši: pri poznavanju bruseljskih mehanizmov in obvladovanju oziroma povezovanju domačih interesno-lobistično razdrobljenih razvojnih možnosti. A to več kot o njem pove o vladi. Če ga bodo koalicijski poslanci podprli in si sam ne bo premislil, bo Dragonja pač postal minister v vladi brez koncepta.
