»To je precej sprenevedavo do uporabnikov e-cigaret, ki so končno našli veliko manj škodljivo alternativo tobaku,« pravi vejper Matej Vrabec, medtem ko v gostinskem lokalu nemoteno puha paro iz elektronske cigarete.

Kako dolgo še?

Nova evropska tobačna direktiva je preveč ohlapna, zato državam oziroma predvsem tobačnemu in farmacevtskemu lobiju na stežaj odpira vrata, da zlorabita zakonodajo in posledično uveljavita splošno prepoved vejpanja v zaprtih javnih prostorih, kar pa je trenutno le ena od velikih prednosti, ki nam jih ponuja e-cigareta.

Koliko časa vejpate in zakaj ste začeli?

Vejpam dve leti in pol. Za e-cigarete sem sicer slišal že veliko prej, vendar se kot strasten kadilec – pokadil sem dva zavojčka cigaret na dan – dolgo nisem zmenil zanje. Vse skupaj se mi je zdelo bolj kot ne slaba šala, dokler prijatelji niso prinesli iz Italije primerka dobre e-cigarete. Poskusil sem jo in si jo naslednji dan tudi sam kupil ter takoj prenehal kaditi tobačne cigarete. Sčasoma sem prišel do spoznanja, da z e-cigareto na mesec privarčujem približno 70 odstotkov denarja pa tudi v zdravstvenem smislu sem kaj hitro zaznal spremembe – ni bilo več neprestanega kašljanja, piskanja v pljučih, pogostih prehladov, kondicija se mi je izboljšala, prav tako okus in podobno.

Ste pred tem poskusili z obliži, žvečilkami ali drugimi pripomočki za odvajanje od kajenja, ki jih propagira medicina?

Obliže sem poskusil in se z njimi skorajda zastrupil, ker sem zraven še kadil. Obliži se niso obnesli, ker mislim, da je za kadilca obred kajenja pomembnejši kot vnos samega nikotina. Pri kadilcih je namreč še najbolj prisotna psihološka odvisnost – vselej moramo namreč nekaj držati v rokah in puhati.

Še kdaj poskusite navadne cigarete?

Poskusim jih na vsakega pol leta, da se prepričam, ali so navadne cigarete res tako zanič. In res so.

Da so elektronske cigarete bistveno manj škodljive od tobačnih, se strinjajo domala vsi. A Svetovna zdravstvena organizacija opozarja, da za zdaj še ni zanesljivih študij o posledicah elektronskega kajenja, zato se zavzema, da bi zanje veljale enake omejitve kot za tobačne izdelke. Kakšni so nasprotni, vaši argumenti?

Osemdeset let so potrebovali, da so regulirali tobačne izdelke, čeprav so že vsaj 50 let vedeli, da so zelo škodljivi. Pri poskusu regulacije elektronskih cigaret pa dajejo občutek, da jih želijo zatreti že v kali, kar je licemerno, saj je vsem jasno, da gre za veliko manj škodljiv izdelek, kot je tobak. Logično bi bilo, da bi Svetovna zdravstvena organizacija izhajala iz stališča, da so e-cigarete krasna alternativa smrtonosnim tobačnim izdelkom. Neodvisne raziskave kažejo, da če ima tobačna cigareta indeks škodljivosti 100, potem ima elektronska cigareta indeks 4. Ali drugače: če je tobačna cigareta primerljiva s pitjem stoodstotnega alkohola, potem je e-cigareta s pitjem piva.

Zdrave pa vendarle niso.

Škodljivo je tudi prekomerno pitje kave, ker s tem vnesemo v telo veliko kofeina. Ali pravega čaja in posledično teina. Da ne govorimo o škodljivosti sladkih ali – bog ne daj – energijskih pijač. Navsezadnje je tudi hoja po mestu škodljiva zaradi najrazličnejših izpušnih plinov, ki so v ozračju. Toda če je nikotin nekako ekvivalenten kofeinu in teinu, kar dokazujejo zdravniki, potem se razen tega nimamo česa bati v elektronskih cigaretah. V tekočem polnilu so poleg vode še arome ter propilen glikol in glicerol, ki pa sta v kozmetični, farmacevtski in prehranski industriji prisotna že 80 let in jih do pojava elektronske cigarete nihče ni posebej problematiziral.

A dejstvo je, da so si elektronske cigarete med seboj različne. Tudi nekateri zagovorniki e-cigaret zato menijo, da bi bilo treba sprejeti normative, kaj sploh lahko tekoča polnila e-cigaret vsebujejo.

S tem se strinjam. To bi moralo biti zapisano v evropski direktivi, pa ni. Namesto tega se direktiva ukvarja z banalnimi stvarmi, kot na primer, kakšne velikosti naj bo polnilo oziroma kartuša. Vzpostaviti bi morali nadzor nad proizvajalci tekočin, da ne bi dajali vanje spornih primesi, s katerimi želijo nekateri znižati proizvodne stroške. To počnejo predvsem Kitajci.

Bi lahko država elektronske cigarete regulirala v okviru zdravil oziroma medicinskih pripomočkov?

To ne bi bilo dobro, saj bi se prodaja omejila na lekarne in zdravniške recepte, zaradi česar elektronska cigareta ne bi mogla razviti vsega potenciala. Kot uporabnik ne razumem, zakaj bi potreboval zdravniški recept za nekaj, kar je stokrat manj škodljivo od tobaka, ki pa se ga dobi praktično povsod brez malodane vsakršnih omejitev.

Zakaj menite, da ima Svetovna zdravstvena organizacija kljub lastnim opozorilom, da vsako leto zaradi tobaka umre okrog šest milijonov ljudi, tak odpor do uporabe e-cigaret?

Za to so v največji meri krivi lobiji, predvsem tobačni in farmacevtski, ki skušajo elektronsko cigareto diskreditirati. Pri ameriškem poslovnem portalu Bloomberg so izračunali, da bo do leta 2023 prodaja e-cigaret dosegala enak tržni delež kot tradicionalni tobačni izdelki. Tu gre iskati odgovor, zakaj so vsi proti – e-cigareta je postala resna grožnja dobro ustaljenemu denarnemu krogotoku tobaka.

V manifestu člani Evropske pobude za svobodno vejpanje opozarjajo, da bodo z vzponom e-cigaret in zatonom tobačnih tudi posamezne države ostale brez izdatnega kupa denarja, ki ga sedaj dobivajo s trošarinami…

… in že omenjeni farmacevtski lobi, ki bo – zaradi večje porabe manj škodljivih e-cigaret – dolgoročno izgubil predvsem pri prodaji zdravil. Tega ne smemo zanemariti. Priznani strokovnjak s področja medicine dr. Umberto Veronesi, znanstveni direktor evropskega inštituta za onkologijo, pravi, da bi lahko skorajda popolnoma izkoreninili pljučnega raka, če bi vsi kadilci iz tobačnih prešli na e-cigarete. Nikotin naj namreč ne bi vplival na razvoj pljučnih bolezni. Dr. Riccardo Polosa, italijanski raziskovalec in direktor italijanske protikadilske lige, sicer podpornik e-kajenja, pa pravi, da če bi zdravstvena organizacija tako hitro ukrepala v primeru ebole, kot se je lotila e-cigaret, danes ne bi imeli takšne epidemije. Ogromno denarja je v ozadju.

Dr. Tomaž Čakš, svetovalec Svetovne zdravstvene organizacije za tobak, po drugi strani trdi, da so e-cigarete izum tobačnega lobija in da so vsa največja tobačna podjetja že pokupila proizvajalce elektronskih cigaret.

To ne drži. Res je sicer, da se želi tobačna industrija vključiti na trg e-cigaret, vendar ji ne uspeva, ker ne dosega kvalitete najbolj priznanih proizvajalcev e-cigaret.

Omenjeni zdravnik trdi tudi, da tobačni lobi z elektronsko cigareto pravzaprav skuša mlade ljudi napeljati na prave, tobačne cigarete. Poznate koga, ki je začel z elektronsko cigareto in potem prešel na tobačno?

Absolutno nikogar.

Kaj menite o priporočilu Svetovne zdravstvene organizacije, da se prepove vejpanje v vseh zaprtih javnih prostorih, čeprav ni dokazov o škodljivih posledicah pasivnega »kajenja« e-cigaret?

To nikakor ni v javnem interesu, ampak gre za čisti poseg v osebno sfero. Najprej je treba namreč dokazati, da je nekaj škodljivo, šele potem prepovedati. A več kot očitno je, da to priporočilo zdravstvene organizacije ni nova vojna napoved tobačni industriji, ampak poseg z namenom njene vnovične krepitve. Ista organizacija tudi sprenevedavo trdi, da ni dovolj dokazov, da bi lahko z e-cigareto opustili kajenje tobaka. Izkušnje v Italiji pa so pokazale, da je v samo dveh letih z e-cigareto prenehalo kaditi več ljudi kot s pomočjo obližev in drugih farmacevtskih pripomočkov v 50 letih.