Katere so temeljne točke vašega programa v vlogi ravnateljice NUK?

Moj temeljni cilj je, da NUK naloge, ki jih ima v slovenskem knjižničnem sistemu, opravlja kakovostno in učinkovito ter da skupaj z zaposlenimi gradimo takšno organizacijsko kulturo, ki bo kolektiv motivirala na poti k doseganju skupnih ciljev. Ob tem želim krepiti vlogo NUK pri razvoju in povezovanju celotnega knjižničnega sistema, kar pomeni tudi krepitev partnerskih odnosov in povezav med različnimi deležniki. Treba bo poiskati nove načine sodelovanja z Univerzo v Ljubljani in njenim knjižničnim informacijskim sistemom. Spodbujati želim raziskovalno delo in mednarodno povezovanje. Vse te vidike pa bi rada povezala v glavni cilj, da uporabnikom knjižnice zagotovimo sodobne in kakovostne storitve tako v fizični knjižnici kot tudi v virtualnem okolju.

Vendar, ali je v že zdavnaj pretesni Plečnikovi zgradbi mogoče zasnovati sodobno knjižnico?

NUK v skladu z možnostmi posodablja in prilagaja prostore, da bi bila zagotovljena čim bolj sodobna in uporabniško prijazna knjižnična dejavnost, a so bile možnosti v precejšnji meri že izkoriščene, dejavnost pa se hitro razvija in s tem prihajajo novi izzivi. Kljub vsem prizadevanjem ni mogoče v prostoru, načrtovanem v povsem drugih razmerah in okoliščinah, vzpostaviti sodobne in funkcionalne knjižnice, ki bi lahko res učinkovito odgovarjala na sedanje potrebe uporabnikov. Vrh tega je stavba spomeniško zaščitena in se je ne sme poljubno spreminjati. Obseg zbirk je že za več kot desetkrat prerasel načrtovane vrednosti, predvsem v izpitnem obdobju močno primanjkuje čitalniških mest, ponuditi pa ne moremo niti prostega dostopa do gradiva, čeprav knjižnica izkorišča druge razpoložljive možnosti, da bi to oviro ublažila in premostila. Gradi kvaliteten elektronski katalog, v katerem uporabniki dobijo podrobne informacije o gradivu, omogoča elektronsko naročanje gradiva, dostop do elektronskih virov na daljavo in podobno.

So v sedanjih prostorih sploh zagotovljeni pogoji za ohranjanje vsega gradiva?

V Plečnikovi zgradbi na Turjaški je zagotavljanje ustreznih pogojev zahtevno, a je za najbolj dragoceno gradivo odgovorno poskrbljeno. Zagotovljeni so ustrezni klimatski pogoji, profesionalno je vzpostavljeno tudi varovanje. Nad starejšim gradivom se izvaja reden in načrtovan nadzor. Prav tako so ustrezni pogoji zagotovljeni v skladišču na Leskovškovi, kjer so med drugim shranjeni vsi arhivski izvodi Slovenike.

Toda skladišče na Leskovškovi je na drugem koncu Ljubljane…

Gradivo, po katerem uporabniki pogosto povprašujejo, je shranjeno na Turjaški in zaradi tega hitro dostopno, tisto, ki se mu zmanjša povpraševanje, pa se sproti preusmerja v skladišče na Leskovškovi. V primeru naročila gradiva iz skladišča na Leskovškovi je torej potrebno daljše čakanje na dostavo, knjižnica pa mora vlagati resurse v transport, ki je organiziran dvakrat na dan.

Menda bo tudi to skladišče polno že do konca tega leta. Kako se bo reševalo to zagato?

Zaradi manjših sredstev za nakup gradiva in večjega deleža elektronskih publikacij se skladišča polnijo nekoliko počasneje, kar nam daje nekaj več časa za iskanje rešitev. Vendar govorimo o mesecih, ne o letih. Možnosti iščemo v več smereh, a se v vseh primerih problem le časovno odlaga, ne pa tudi dokončno rešuje. Edina dolgoročna rešitev je gradnja NUK II.

Se po vaših informacijah v kratkem le obeta kakšen napredek v povezavi z NUK II?

Gradnja NUK II je uvrščena v nacionalni program kulture, nosilec investicije pa je ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Vključena naj bi bila v naslednji večletni finančni okvir Evropske unije za obdobje 2014–2020.

V javnosti so se vsa ta leta pogosto kresala mnenja, kakšna naj bi bila nova knjižnica. Kakšna je v vaših vizijah?

Osebno se mi zdi zelo pomembno, da je knjižnični prostor zasnovan odprto in fleksibilno, tako da se lahko razvija in spreminja skupaj s spremembami v dejavnosti. Trende razvoja v prihodnosti sicer skušamo predvideti, ampak še najbolj z gotovostjo lahko predvidevamo, da nas čakajo presenečenja. Spremembe se dogajajo vse hitreje, nanje se moramo odzvati in knjižnični prostor nam mora to omogočati. Moja vizija knjižnice je, da je kvaliteten javni prostor, namenjen ljudem, ki se učijo, ki raziskujejo, ki so radovedni, ki izmenjujejo ideje… in jim je pri tem v pomoč akumulirano znanje iz fizičnih in digitalnih zbirk knjižnice. V novi zgradbi NUK se bodo uporabniki lahko prosto gibali med policami, ob površinah s prostim pristopom do gradiva bodo čitalnice načrtovane tako, da bodo omogočale različne individualne pristope k študiju in raziskovanju.

Mnogim se zdi sporno, da NUK združuje funkcijo narodne in univerzitetne knjižnice. Kaj vi menite o tem?

Povezanost obeh funkcij izhaja iz zgodovinskih okoliščin in je vgrajena v zasnovo knjižničnega sistema v Sloveniji. Posledično je vtkana tudi v vso zakonodajo, ki se dotika delovanja knjižničnega sistema in NUK ter nas obvezuje k usklajenemu delovanju na obeh področjih. Dejstvo je, da velik delež uporabnikov naše knjižnice prihaja prav z Univerze v Ljubljani. NUK nabavlja in hrani vire, ki so temeljni za marsikatero študijsko smer. Elektronski viri, ki jih naročamo, so v prvi vrsti namenjeni profesorjem oziroma raziskovalcem in študentom. V svojem mandatu želim zato podpirati in nadgrajevati že vzpostavljene ter odpirati nove načine sodelovanja z Univerzo v Ljubljani in z njenim knjižničnim informacijskim sistemom. Velike možnosti doseganja sinergij NUK vidi predvsem na področju storitev v digitalnem okolju ter v strokovnem povezovanju knjižnic.

Se pri digitalizaciji NUK lahko kosa s preostalimi evropskimi knjižnicami?

Na področju digitalizacije in dolgotrajnega hranjenja upoštevamo enake standarde in rešitve kot v drugih državah EU. Po znanju smo primerljivi in vključeni v mednarodno izmenjavo izkušenj ter skupno iskanje rešitev. Digitalna knjižnica Slovenije hrani približno 700.000 digitaliziranih publikacij, v zadnjem času pa se v njej povečuje predvsem delež gradiva, ki je že nastalo v digitalni obliki. Glavni razlog, da prirast ni večji, je pomanjkanje finančnih in kadrovskih virov, ne le v NUK, ampak tudi v partnerskih knjižnicah. Stroški so namreč še višji, ker moramo poskrbeti za oboje: za čim daljše obdobje ohranjanja originalnih del in ob tem za vzdrževanje baz in arhivov z njihovimi digitalnimi kopijami.

So finančne težave hude?

NUK ne posluje z rdečimi številkami, kar pa ne pomeni, da ima na razpolago dovolj denarja za delovanje in razvoj. Najbolj kritičen je upad sredstev za nakup opreme, zlasti računalniške, za investicijsko vzdrževanje in razvoj digitalne knjižnice. Denarja za nakup gradiva je glede na leto 2013 za osem odstotkov manj. Čeprav izbor gradiva za nakup poteka tako, da bi bil učinek primanjkljaja za uporabnike kar najmanj boleč, pa te razlike ni lahko ublažiti.

Kje vidite glavne pomanjkljivosti nacionalne politike, ki ovirajo raziskovalno-razvojne dejavnosti NUK?

Oviro vidim predvsem v kadrovski podhranjenosti in posledično nuji po preusmerjanju kadra na operativne naloge. Raziskovalno delo v veliki meri poteka v okviru projektov, konkurenca pri pridobivanju projektnih finančnih sredstev pa je vse ostrejša, zato se bo moral NUK še bolj intenzivno vključevati in povezovati z domačimi in tujimi mrežami raziskovalnih ustanov.

Kolikšna pa je kadrovska podhranjenost?

Kadrovsko pomanjkanje je čutiti na različnih področjih. Ko je bil sprejet zdaj veljavni zakon o knjižničarstvu, je bilo izračunano, da bi samo za izvajanje dodatnih nalog, ki jih je prinesel zakon, NUK potreboval 13 dodatnih zaposlitev. Dobili smo dva nova človeka, krčenje proračunskih sredstev in ukrepi za zmanjšanje števila zaposlenih v javnem sektorju pa so jih odnesli šest. Nekatera razvojno ključna področja bo nujno treba kadrovsko okrepiti.