Vsak učenec ima veliko takšnih priložnosti. Na šoli vsako leto izide šolsko glasilo, v njem lahko svoje prispevke objavijo čisto vsi učenci. Tudi prireditev imamo veliko, na njih prav tako lahko sodelujejo vsi učenci; zelo odmeven je na primer humanitarni koncert... Za mlajše učence prirejamo posebne razredne prireditve in učiteljice se zelo potrudijo, da se na njih predstavijo vsi učenci. Poskrbimo pa tudi, da so kulturni dnevi, ki jih prirejamo za vse učence, kakovostni in raznoliki. Običajno si v Cankarjevem domu ogledamo kakšno glasbeno prireditev, v Kinodvoru filmsko predstavo, obiščemo Narodno in Moderno galerijo... Po končani prireditvi sledijo dejavnosti, ki prireditev dodatno osmislijo. Prepričani smo namreč, da kultura učence oplemeniti, jim da širši pogled, razgledanost.
Kako vam v vaši šoli uspeva za ta del dejavnosti kljub krčenju sredstev šolam in krizi tako dobro poskrbeti?Imamo veliko prednost, ker je naša šola v središču Ljubljane in s prevozom nimamo stroškov, kadar se kam odpravimo. Poleg tega pa imamo na šoli zelo močan tim učiteljic v okviru kulturne šole. Ta naziv smo dobili leta 2011. Takrat smo ugotovili, da imamo zelo širok nabor vrhunskih uvrstitev na državnih tekmovanjih na področju kulture. Na primer na literarnih natečajih, revijah pevskih zborov, gledaliških klubih, zelo močni smo v klekljarski dejavnosti. Povabili so nas k ustvarjanju popotnih dnevnikov revije National Geografic, Za srce in Večerko. Skratka, veliko izzivov imamo, za katere ne potrebujemo denarja, temveč predvsem motivacijo.
Kdo je zaslužen za vse to?Imamo pridne in zelo ustvarjalne učence. A njihovo kreativnost spodbujamo že od prvega razreda. Učiteljice na razredni stopnji jih na primer motivirajo, da svoje prispevke objavljajo v razrednih glasilih. Učence pa spodbujamo tudi k branju. Lahko rečem, da za kulturo na naši šoli skrbimo prav vsi zaposleni.
Večkrat ste omenili razredna glasila. Ima vsak razred svoje?Na razredni stopnji vsako leto nekaj razredov ustvari svoje razredno glasilo. Imamo pa tudi generacijska glasila. Vsako leto ga naredijo učenci devetega razreda. Zanimivo je, kako odsevajo utrip časa in politično ozadje vsakega leta posebej. Vsako glasilo poimenujemo po zaključni generaciji, ki ga je ustvarila. Ko so bili v Mariboru protesti, so se devetošolci skupaj z glasilom na primer poimenovali Gotofa generacija. Poleg tega pa imamo še šolsko glasilo Ledina piše, ki izhaja že več kot 50 let in v katerem lahko prispevke objavljajo vsi učenci vseh razredov.
Zakaj na vaši šoli izhaja toliko različnih glasil? Saj v šolskem vendarle lahko sodelujejo vsi učenci?Zato, da vidimo čim več zadovoljnih obrazov učencev, ko v na sveže natisnjenem papirju najdejo svoje ime. Naši učenci pa so podpisani tudi pod knjige, ki so jih napisali in ilustrirali. Piko na i literarni dejavnosti je postavila naša nekdanja ravnateljica Ljubica Kosmač, ki je šolo vključila v projekt Dobre vesti iz naše šole in našega mesta. V okviru tega projekta so učenci izdali že kar nekaj knjig, ki so bile nagrajene tudi v tujini.
Če je vaša šola kulturna, kakšni so potem vaši učenci?Na naši šoli je kultura način življenja. Nanjo ne gledamo samo kot na umetnost, ampak precej širše. Pomembne so tudi kulturne vrednote, pozdravljanje, obnašanje v jedilnici, strpnost do drugačnosti, ustrezna hoja po stopnicah in podobno. Pred kratkim nas je obiskala moja prijateljica in je bila izjemno presenečena, ko so jo vsi pozdravili, učenci, učitelji, čistilke, starši. Sama prihaja iz nemestne šole in tega sredi mesta res ni pričakovala.
Na razredni stopnji skrbimo tudi za medgeneracijsko sodelovanje. Učenci obiskujejo starostnike v domu starejših in med njimi se stkejo prava prijateljstva. Učenci predmetne stopnje pa skrbijo tudi za dobro počutje mlajših. Letos so učenci gledališkega kluba pripravili igro za prvi šolski dan. Gre za avtorsko delo, od scenarija do režije, tudi igralci so se zelo izkazali. Učencem in staršem je bila zelo všeč. Z avtorskimi gledališkimi predstavami pa že deset let sodelujemo na prireditvi Z odra na oder, ki jo pripravlja mariborska Osnovna šola Leona Štuklja. Učenci, ki veliko nastopajo, so tega vajeni in si tega tudi močno želijo. Nikoli pa jih ne silimo v tovrstne dejavnosti.
Kakšni pa so prvošolčki?Zelo so sproščeni, razigrani in veseli, kakršni morajo biti. So tudi zelo razgledani. Nekoliko pa jim manjka samostojnosti. Vendar je to povezano z današnjim načinom življenja. Razumljivo je, da mama otroku v šoli pomaga sezuti čevlje, sleči jakno, saj mora čim prej na delo.
Ali vaši učenci tudi kasneje svoje kariere nadaljujejo na literarnem, novinarskem, gledališkem, glasbenem področju, ki so pri vas v ospredju?Tudi to se zgodi, sicer pa so otroci vsestranski. Lani so na primer starši naših otrok učencem predstavljali svoje poklice. Med drugim smo povabili tudi dr. Rastka Močnika in dr. Slavoja Žižka, ki sta svoje delo predstavila na tako duhovit in otrokom prijazen način, da je bila cela generacija devetošolcev, razen redkih izjem, trdno odločena, da bo sledila njunima karierama. Torej se za prihodnost naših učencev ni treba bati.
So vaši učenci kulturno dejavni tudi v prostem času?Veliko otrok, ki obiskujejo našo šolo, je zelo ambicioznih, prav takšni so tudi njihovi starši, tako da otroci obiskujejo glasbene šole, športne treninge in podobno.
Pa so pri vas tudi učenci, ki se v kulturnih dejavnostih »ne najdejo«?Tudi taki so. Mi jih skušamo spodbuditi vsaj k temu, da na primer napišejo svoj prispevek in ga objavijo v glasilu. Ko to izide, so zelo veseli in takrat vidimo, da je bil naš trud poplačan.
Kaj pa učenci, ki imajo druge talente, na primer športne, znanje tujih jezikov... Je zanje v šoli poleg kulturnih dejavnosti še prostor?Zagotovo. Če učenec pokaže zanimanje za določeno področje, bo na naši šoli našel pravo dejavnost zase. Imamo zelo širok nabor interesnih dejavnosti in izbirnih predmetov. Učenci se lahko odločijo tudi za dodatne dejavnosti, ki jih v šoli izvajajo zunanji izvajalci, tako brezplačne kot plačljive.
Kakšen vpliv na vse to pa imajo starši, ki so v povprečju visoko izobraženi?Ledinski starši zelo spremljajo kulturni utrip v naši šoli in ga tudi bogatijo. Ljubljana je vendarle univerzitetno in kulturno središče, polno strokovnjakov, njihovi otroci pa so pogosto naši učenci. To je velika prednost. Če imamo kakšno težavo, nam starši z veseljem pomagajo. Ko smo se na primer pogovarjali z učenci o težavah s spanjem, nam je pri tem pomagala dr. Leja Dolenc Grošelj, znana strokovnjakinja, ki nam je predstavila kulturo spanja. Nasvete smo torej dobili iz prve roke. Tudi ko smo obravnavali Brižinske spomenike, nam jih je predstavil literarni kritik dr. Matija Ogrin. Gostili smo še veliko staršev in vsi so se potrudili, da so nam na razumljiv način predstavili svoje področje, za kar smo jim zelo hvaležni. Starši od šole in od svojih otrok veliko pričakujejo, mi pa se trudimo po svojih najboljših močeh, da bi svoje delo dobro opravili. Svojevrstno potrditev za opravljeno delo na področju kulture pa smo dobili z nominacijo za naziv najbolj kulturne šole v Sloveniji.
V petek ste bili izbrani za najbolj kulturno šolo v Sloveniji. Imate kljub temu še višje cilje?Naš cilj so kulturni učenci. Seveda bi si želeli še kakšno dejavnost, npr. šolski ansambel, a se hkrati zavedamo, da s pretiranim širjenjem lahko izgubimo pri kakovosti. To pomembno priznanje je hkrati zaveza, da bomo tudi v prihodnje ohranjali in nadgrajevali kakovost in pestrost kulturnih dejavnosti na Osnovni šoli Ledina.
