Karmen Leban

»S panogo, ki naj bi bila v Sloveniji najperspektivnejša, se zelo igrajo. Ni pametne strategije razvoja slovenskega turizma, ne glede na to, da jo je pisala skoraj vsaka vlada, a nič ne gre tako, kot so si zamislili. V času debelih krav so najprej masovno vlagali v hotele, obnavljali in gradili, pozabili pa, kako jih bodo napolnili. Imamo katastrofalno zasedenost slovenskih hotelov. Hkrati so pozabili, da je treba zakrpati tudi vse bančne luknje. V preteklosti so se velike korporacije zadolževale, da so kupovale hotele. Izračunala sem, da tudi če nihče od zaposlenih v turizmu dve leti ne bi dobil plače, njihovi delodajalci tolikšnih dolgov ne bi mogli poplačati. Uprave teh družb vračajo bankam milijone za dolgove, ki jih niso naredili delavci, temveč lastniki sami! In ti skočijo pokonci, češ da bi dvoodstotni dvig najnižjih osnovnih plač v panogi potopil in uničil slovenski turizem, ki je letošnje leto posloval z izgubo,« poudarja Lebanova.

Denar bi morali najti tudi za zaposlene v turizmu, za njihovo izobraževanje. Slovenija je namreč ukinila vajeništvo in že pet let si zaman prizadevamo, da bi ga znova vzpostavili. Zdaj je v praksi tako: če hoče mlad kuhar ali natakar delati in se kaj naučiti, dva meseca to počne zastonj, potem ga delodajalec odslovi s pojasnilom, da ni zadostil njegovim pričakovanjem. Pred leti so iz zakona o gostinstvu izbrisali tudi potrebno izobrazbo. Obrazložili so, da je lahko kuhar vsak in da tudi postreči zna vsak. Posledično je bistveno upadel vpis, srednje gostinske šole so začeli zapirati. Na Bledu in v Izoli, ki naj bi bila meka slovenskega turizma, so imeli prazne razrede. Zato upam, da bo nova vlada poskrbela za kakovostne poklicne šole z vajeništvom.

Osebno nimam nič proti, če je država lastnica turističnih objektov, da je res slab gospodar, pa se kaže pri družbi Lipica Turizem in močno se bojim, da je tako še marsikje drugje. Mislim, da bi se država, če je že lastnica turističnih objektov, morala vpeti predvsem v zimski turizem. Ko bodo začeli obnavljati Krvavec, Roglo, od kod denar? Nemogoče je, da bi lahko to samo plačalo turistično gospodarstvo. Zakaj ne prenesemo v Slovenijo avstrijskega ali italijanskega modela, kjer so lastniki žičnic država, turistično gospodarstvo in regija, ki si tudi delijo stroške vzdrževanja in obnove tamkajšnjih žičniških naprav?

A pri nas ni slabo le v zimskem turizmu. Poglejmo samo Bohinj. Sramota! Ob najlepšem jezeru v državi imamo propadajoče hotele. Sindikati smo opozarjali, kaj delajo z njimi, vendar se ni nihče zganil. Ne razumem, zakaj je lastnik privabljal le špekulativne najemnike. Imeli so visoko najemnino, vlagati se jim ni splačalo, privarčevali ali kaj prikrili so lahko le pri zaposlenih. In vedno, ko je najemnik odšel, so zaposleni ostali na cesti.

Vsekakor, zato pa opozarjamo, da ni dobro, da so na enem dvorišču dva ali celo trije gospodarji. Lipica je ena celota. Prioriteta so konji, vendar imamo tam tudi turizem, za katerega so takšne naravne danosti, da si lahko obližemo vse prste. Toda letos spomladi so sprejeli zakon, ki je Lipico razdelil na dvoje in določil, da je treba družbo Lipica Turizem do konca tega leta ugasniti in najti najemnika za gostinsko-turistične objekte.

Največja težava je, ker država ne ve, kaj bi z Lipico, poleg tega nihče ne nadzoruje, kam gre proračunski denar. Očitno ni nikomur mar za okoli milijon evrov, kolikor je stala najrazličnejša projektna dokumentacija, tudi za hotel Klub, ki pa vsa leži v predalih. Ne vemo, ali je ta hotel v Lipici sploh smiseln. Tudi tega ne vemo, kdo je v preteklosti podpisal pogodbo s Casinojem Lipica, da sme do leta 2026 uporabljati celo nadstropje hotela Maestoso. Bomo oddajali hotel brez enega nadstropja? Nemogoče!

Komisija se je prvič sestala septembra. V njej so vsa ministrstva, ki so vpeta v reševanje Lipice. Za začetek smo ugotovili, da v enem letu ni mogoče pripraviti razpisa za oddajo v najem, saj ni zemljiškoknjižne dokumentacije, ni urejeno lastništvo, prav tako ne namembnost. Cel kup je odprtih stvari, ki jih morajo med seboj razčistiti ministrstva. A na vse to smo ministra Židana opozarjali že januarja, ko je vlada sprejela predlog novele zakona o Kobilarni Lipica in v njem med drugim zapisala, da se mora kobilarna do konca tega leta znebiti kapitalske naložbe v družbo Lipica Turizem, kmetijsko ministrstvo pa mora do takrat najti dolgoročnega najemnika gostinsko-turistične dejavnosti v Lipici. Židanu smo takrat povedali, da je časa premalo, da v enem letu ne more najti najemnika niti za kratkoročni, kaj šele za dolgoročni najem, kajti ne ve se, kaj bo oddajal: celoto ali posamezne segmente. Februarja tega ni nihče vedel in resnici na ljubo tega še danes ne vemo. Toda Židan je takrat trdil, da je časa dovolj.

Sindikat gostinstva in turizma zato predlaga, naj državni zbor nemudoma znova spremeni zakon o Kobilarni Lipica, njegov 6. člen. Rok za oddajo gostinstva in turizma v najem naj podaljša za dve leti, do 31. decembra 2016. V dveh letih bi država morala pripraviti strategijo razvoja Lipice in povedati, ali bo enotna ali jo bomo razdelili na dva pola. Mi smo trdno prepričani, da je najboljša rešitev javni zavod, ki bi upravljal svojo devizijo turizma.

To bi bilo zelo neodgovorno, saj ni jasno, kdo bi v tem primeru vodil Lipico Turizem, kaj bi naredil z zaposlenimi, ali bi vlagal v objekte, kje bi dobil denar za obnovo hotelov, kajti takšnih, kot sta, po moje ni mogoče tržiti. Pred časom smo v zvezi s tem pisali predsedniku vlade Miru Cerarju in mu poslali pobudo za spremembo zakona o Kobilarni Lipica. Toda vse, kar je storil, je bilo, da nas je preusmeril na direktorja direktorata za turizem na ministrstvu za gospodarstvo Marjana Hribarja.

Ne vem, zakaj niso tega naredili prej, slabi banki pa zamerimo številne njene poteze, ki so v škodo ljudi. Kako si lahko nekdo, ki ima 20.000 evrov plače, privošči, da za direktorico SC Pohorje izbere nesposobno gospo? Barbara Vtič Vraničar je ljudem v obraz lagala. Podjetje si je upala poslati v stečaj le dan pred izplačilom plač, tri dni prej pa je zagotavljala, da ima denar zanje. Za nameček je na dan stečaja delavcem zagotavljala, da bodo še naprej vsi delali. Zakaj pa so šli v stečaj? Očitno gospa nima razčiščenih pojmov, kaj je sploh stečaj. In to je kader slabe banke?

Bila bi katastrofa, saj je na pohorski turizem vezanih 1500 delovnih mest. Mislim, da je župan Andrej Fištravec to dojel, a se zaradi lokalnih volitev prej žal niso uspeli ukvarjati s Pohorjem. Tudi predsednik vlade Miro Cerar je prišel v Maribor podpret svojega županskega kandidata, ne da bi si vzel vsaj pol ure časa, da bi mu predstavili problem mariborskega turizma. Ker nam je v ŠC Pohorje močno smrdelo po scenariju kaninske tragedije, smo se sindikati sestali s predstavniki ministrstva za gospodarstvo. Tudi na Kaninu se je namreč ustavila žičnica in posledično so ugasnili vsi hoteli, država pa kaninskih žičnic ne more prodati, ker je cena previsoka.

V Rimskih termah se je že zgodil: 50 milijonov evrov davkoplačevalskega denarja so vrgli v njihovo obnovo, nazadnje so jih v stečajnem postopku prodali ruskemu kupcu za borih osem milijonov evrov. Bojim se, da se bo zgodba ponovila tudi na Obali. Za obnovo Hotela Kempinski je šlo več kot 150 milijonov evrov in nisem prepričana, ali vse preiskave, kam je poniknil denar, potekajo, kot bi morale. Imamo še cel kup hotelov in tudi nekaj term, kjer se lahko zalomi zaradi njihove prezadolženosti. Prva nevarnost je Laško.

Tudi združitev prekmurskega, ptujskega in gorenjskega turizma, ki jo je izpeljala Sava, d. d., je bila slaba zamisel. Sava je dala sposojeni denar za nakup teh zmogljivosti. Ustanovila je družbo Sava Turizem, d. d., in ko je ta začela poslovati kot samostojna pravna oseba, je imela na glavi 70 milijonov evrov minusa. Zato imajo zdaj vsi njeni hoteli hude težave.