Zdaj se EBRD vrača na povabilo vlade, ki jih je prepričala s svojimi reformnimi aktivnostmi, predvsem privatizacijo, ki se je v EBRD odkrito veselijo. Na ministrstvu za finance so prepričani, da lahko EBRD podpre načrtovane reforme države v podjetniškem in finančnem sektorju, a v EBRD so jasni – k izhodu iz krize so Sloveniji pripravljeni pomagati le, če vlada nadaljuje reforme, in pričakujejo jih predvsem na področju privatizacije ter javnofinančne konsolidacije.

Kakšen je po mnenju EBRD trenutni položaj Slovenije? Kateri so glavni izzivi, ki čakajo državo v prihodnjih letih?

Ne glede na trenutne izzive menimo, da je Slovenija v primerjavi z državami, v katerih delujemo, zagotovo med bolj razvitimi. Je v skupini držav srednje Evrope, ki so že članice Evropske unije, prevzela je skupno evropsko valuto evro. A država se kljub temu trenutno sooča s številnimi izzivi, ki jih je po mojem mnenju treba nasloviti, in določene ukrepe je vlada že sprejela. Banke so v slabem položaju, preveč imajo slabih posojil in niso sposobne zagotavljati podpore gospodarstvu. Zato je bil opravljen pregled kakovosti bančne aktive, banke so bile dokapitalizirane, zdaj pa bomo verjetno priča konsolidaciji in privatizaciji bank.

Drugo vprašanje je povezano s prvim, nanaša pa se na prezadolženost podjetniškega sektorja oziroma pomembnega dela podjetniškega sektorja. Podjetja imajo več dolga, kot so ga sposobna poravnavati, in to jim preprečuje normalno delovanje, pa čeprav imajo dobro in uspešno osnovno dejavnost. Ta podjetja bo treba prestrukturirati, pritegniti bodo morala dodatni kapital, številna med njimi, ki so v celoti ali deloma v državni lasti, bo treba privatizirati. Pritegniti nov kapital, nova znanja, nove trge bodo izzivi za podjetniški sektor. To sta po mojem mnenju dva glavna izziva za Slovenijo, pri katerih lahko pomaga tudi EBRD.

To bodo torej glavni cilji, ki jih bo EBRD v Sloveniji zasledovala v prihodnjih letih?

Da. EBRD lahko prispeva finančne vire, prispeva lahko potrebna specifična znanja, a moram poudariti, da bomo v zameno želeli videti močne in jasne reformne zaveze vlade. To smo že v minulih letih zelo jasno povedali. Reformni procesi in prestrukturiranje gospodarstva ne bodo lahka zadeva in s temi izzivi se bodo spopadle vse vlade v Evropi. Potrebna bo jasna zaveza vlade in želimo, da vlada to nadaljuje, saj bo šele to vlagateljem povrnilo zaupanje.

Katerih reformnih procesov se mora Slovenija po vašem mnenju lotiti najprej? Privatizacije, javnofinančne konsolidacije?

Čeprav to ni v pristojnosti EBRD, je treba omeniti, da sta eden od vidikov tudi fiskalna konsolidacija in upravljanje proračuna. Na tem področju so bili določeni ukrepi očitno že sprejeti, kar je pomembno, saj to predstavlja osnovo za močno in stabilno gospodarstvo. Poleg tega bomo želeli videti jasno zavezo, da se bo država umaknila iz dela gospodarstva, in to pomeni privatizacijo. Vlada je dala jasne signale, da bo nadaljevala privatizacijo. Sprejet je seznam petnajstih podjetij, kjer se je postopek prodaje že začel, in že se veselimo daljšega seznama. To je druga reforma, ki bo ključna. Tretja, povezana s tem, pa je nadaljevanje prestrukturiranja bančnega sektorja. Kot sem že dejal, bo del bančnega sektorja privatiziran, nekatere banke se bodo konsolidirale v močnejše in bolj vzdržne entitete, del tega izziva pa bo tudi upravljanje nedonosnih terjatev. Pozdravljamo vzpostavitev družbe, ki bo upravljala to premoženje. Ta bo morala opraviti svojo nalogo, ki ni lahka, in upam, da bo delovalo. To so koraki, s katerimi lahko vlada podpre nujno prestrukturiranje gospodarstva.

Omenili ste privatizacijo bank. Ali je EBRD, ki je že bila lastnica deleža v NLB, pripravljena znova vstopiti v lastništvo slovenskih bank?

Banke potrebujejo najprej zelo močan menedžment in dobro korporativno upravljanje. To lahko vlada v bankah, ki so v njeni lasti, vzpostavi takoj in to že dela. Banke, ki bodo ponujene naprodaj, na primer Nova KBM, ki je uvrščena na seznam petnajstih podjetij, bodo nato potrebovale strateške kupce. Takšne, ki bodo želeli vlagati v banke, prispevati k prestrukturiranju teh bank in razvijati njihovo poslovanje. Tukaj bo po mojem mnenju ključnega pomena kakovost vlagateljev. Vloga, ki jo lahko pri tem igra EBRD, je pospremiti ta proces. To lahko storimo s kapitalom, tako da s strateškim partnerjem sodelujemo pri naložbi v kapital, lahko pa bankam zagotovimo dolgoročno financiranje, tako da bodo začele znova financirati gospodarstvo.

EBRD se je pred časom dogovarjala o morebitnem sodelovanju pri dokapitalizaciji Abanke, vendar ste pred tem želeli konsolidacijo z Gorenjsko banko. Ali to še zanima EBRD?

Pripravljeni smo preučiti rešitve, ki bodo na voljo. Sam sem prepričan, da bo konsolidacija slovenskega bančnega sistema nujno potrebna, čeprav obstajajo različne možnosti, kako to doseči. V EBRD smo dovzetni za različne predloge, ki jih bomo pregledali ter preučili, ali so sprejemljivi za nas, za naše naložbe.

Menite, da bi lahko EBRD z zagotavljanjem finančnih virov bankam spodbudila kreditno aktivnost slovenskih bank? Banke imajo po zadnjih dokapitalizacijah namreč dovolj sredstev, a kljub temu kreditne aktivnosti niso okrepile.

Drži. Fenomen, ki ga opažamo, žal ne zgolj v Sloveniji, je razdolževanje bank, ki krčijo svoje poslovanje, omejujejo dostop do novih posojil, hkrati pa se morajo še vedno ukvarjati z bremenom nedonosnih terjatev. Proces prestrukturiranja bankam zagotavlja svež kapital, dostop do zunanjih, dolgoročnejših virov, ki jim omogočajo dolgoročno kreditiranje podjetij. Vendar morajo banke na drugi strani srečati tudi povpraševanje po posojilih. Ni dovolj, da imajo banke dovolj denarja za kreditiranje, potrebujejo tudi dobre stranke, ki so kreditno sposobne in ki želijo vlagati.

V katera podjetja bi bila EBRD poleg bank še pripravljena vlagati? Znano je, da je Telekom Slovenije že dlje časa na vašem radarju, če lahko tako rečem, kaj pa je na primer s Cimosom, ki ima v skupini okoli 7000 zaposlenih in je trenutno zaradi prezadolžitve v velikih težavah? Se že pogovarjate o konkretnih podjetjih ali je za kaj takega še prezgodaj?

Ogledujemo si različne sektorje gospodarstva. Veliko se pogovarjamo o bankah, se pa pogovarjamo tudi o podjetjih. Prvenstveno iščemo podjetja, ki imajo dober osnovni posel, podjetja, ki so že danes v dobri kondiciji, vendar niso sposobna pridobiti finančnih virov, ker banke ne kreditirajo. Podpirati takšna podjetja bi nam bilo v veselje. Tudi podjetja, ki imajo dober posel, vendar so se znašla v finančnih težavah, ker imajo zlasti prevelik dolg. Pri slednjih je treba pogledati, kako je mogoče ta podjetja prestrukturirati, najprej finančno, morda z reprogramiranjem dolgov, najti dodatni kapital, in morda je k temu treba dodati še prestrukturiranje poslovanja. Morda morajo takšna podjetja prodati določene dele, ki ne predstavljajo njihove osnovne dejavnosti oziroma niso ključnega pomena za njihovo osnovno dejavnost. Dokler lahko najdemo stranke, ki imajo trdno osnovno dejavnost in so pripravljene sprejeti prave korake prestrukturiranja, bomo zainteresirani za naložbe.

Vendar bi želel ob tem posebej poudariti, da mora biti svež denar, ki ga bo podjetje dobilo, ne glede na to, ali prihaja od EBRD ali katerega drugega vlagatelja, namenjen podpori podjetjem. Svež denar ni namenjen reševanju posojilodajalcev ali delničarjev. To je pomembna razlika. V EBRD smo pripravljeni podpirati dobre posle in razvoj teh poslov ter podjetjem znova zagotoviti rast, nismo pa pripravljeni reševati posojilodajalcev ali delničarjev.

ljudje