Za vami je slabih pet mesecev vodenja državnega zbora (DZ). Ste imeli glede na razprave poslancev v tem času kdaj občutek, da ste v otroškem vrtcu ali v kakšni zakotni gostilni?

Ne, je pa res, da včasih s kakšnimi izjavami nisem zadovoljen, a je to treba vzeti v zakup. Na splošno način komuniciranja v slovenskem parlamentu ne odstopa drastično od dogajanj v drugih parlamentih. Je pa res, da poslanke in poslanci kakšno repliko ali obrazložitev glasu vedno znova uporabijo za to, da opravijo del razprave ali celo polemizirajo. To je stalnica, vendar upam, da se bo število takšnih primerov zmanjšalo.

Kot predsednik ste vodili že štirinajst izrednih sej DZ, v povprečju skoraj tri na mesec. So razmere v državi res izredne?

Razmere v državi gotovo niso takšne, da bi terjale toliko izrednih sej. To kaže tudi njihova vsebina, saj se praviloma ne nanašajo na neko aktualno temo. Včasih je izredna seja namenjena temu, da ujamemo kakšen rok in pravočasno izpeljemo določene postopke, velikokrat pa je prisotna predvsem želja po promociji, zato lahko izredne seje razumemo tudi kot pošiljanje političnih sporočil z namenom, da se okrepi položaj stranke, ki zahteva njen sklic.

Ta teden je bila tudi izredna seja o zloglasnem TEŠ 6...

Naložba v TEŠ 6 poteka že vrsto let, praktično vse vlade in vse politične stranke so bile vključene v ta postopek, zato ni bilo potrebe po tej seji, saj je razpravo o tem opravil že pristojni odbor.

Kakšno je vaše stališče do TEŠ 6, za gradnjo katerega je zagrizena predvsem vaša stranka SD?

SD skuša slediti okolju, v katerem je termoelektrarna. Gre predvsem za rudnik in za delovna mesta. Vedno smo želeli obravnavati gradnjo TEŠ predvsem z vidika nadaljnjega razvoja rudarjenja in zagotavljanja zadostne količine električne energije. Vodili sta nam bili stabilna energetska oskrba in stabilen razvoj te regije. TEŠ 6 je potreben tudi zaradi nujne tehnološke posodobitve šoštanjske termoelektrarne.

Je pa dejstvo, da ni SD prva podpisala pogodbe za gradnjo TEŠ 6, saj smo bili le v trenutku, ko smo vodili vlado, najodgovornejši za dogajanje v državi. V vseh drugih mandatih, ko so gradili ta objekt, Socialni demokrati nismo nikoli imeli ministra, odgovornega za to področje.

Pa je smiselno nadaljevati ta projekt ali bi ga bilo treba ustaviti – zaradi njegove okoljske škodljivosti in skokovitega naraščanja stroškov?

Če se pogovarjamo o tem, ali v Sloveniji potrebujemo stabilno energetsko oskrbo, potem tukaj ni dileme – TEŠ 6 potrebujemo. Razmišljanja o ustavitvi bi morda razumel predvsem z ekološkega vidika, z vseh drugih pa so neupravičena.

Zakaj ste pesem Očenaš hlapca Jerneja izločili iz programa slavnostne seje DZ ob dnevu državnosti; kaj vas je zmotilo?

V tem primeru je šlo za rojstni dan države in tudi moj govor je bil namenjen pomenu države, zato smo si v tem kontekstu želeli pesmi, ki bi izražale hvalospev državi. To smo skušali povedati vsem, ki so bili povabljeni k oblikovanju programa. Na koncu so bile vključene skladbe, ki so bile usklajene med vodstvom nastopajočih in državnim zborom. Kar se je dogajalo pozneje, je ocena posameznikov, ki so želeli prikazati, češ da naj bi bili verski razlogi tisti, ki so narekovali takšno preprečitev. To je povsem neprimerna oblika ocenjevanja.

Zakaj rdeča zvezda spet ali še vedno tako buri duhove v slovenski politiki?

Ta hip poteka v Sloveniji zelo intenziven proces neoliberalne politike. V veliki meri se skuša državi ter državljankam in državljanom pobrati vse, kar je mogoče. In le v preusmeritvi pozornosti od tega vidim razlog za izpostavljanje rdeče zvezde.

Ta vaša opazka leti na aktualno vlado, katere del je tudi SD?

Če pogledam delovanje tako aktualne kot tudi prejšnje vlade ter zgodovino razvoja slovenske države in politike, ocenjujem, da so velikokrat nekritično sprejemali ukrepe, ki so vodili v zmanjševanje pomena lastnine države in favoriziranje zgolj in samo zasebne lastnine.

Zakaj vaša stranka ne reče: Ne, hvala, v takšni vladi, ki razprodaja državno premoženje, pa ne bomo sodelovali?

Slovenija je v zadnjem obdobju boniteto izgubila predvsem zato, ker smo s svojimi političnimi odločitvami dajali zelo negativna sporočila o razmerah v državi in poskušali zaradi prevzemanja oblasti nekatere postopke peljati tako, da se je začela drastično zmanjševati gospodarska rast. A le s stabilnimi političnimi razmerami lahko damo jasno sporočilo vsem mednarodnim finančnim institucijam, da lahko Slovenija sama obvlada te razmere. V SD zato dajemo prednost prav temu, saj je politična stabilnost v tem procesu zelo pomembna, zato zaradi nje ne želimo povzročati preveč hrupa.

Pozdravljamo pa dejstvo, da tudi evropska komisija, ki spremlja določene postopke, denimo prenos slabih terjatev na banko, opozarja predvsem na to, da je treba dati večji poudarek kakovosti, ne hitrosti, da ne bi povzročili še večjih težav.

Kot opozicijski poslanec ste ocenjevali, da je razprodaja državnega premoženja veleizdaja. Še vedno mislite tako; ste zato v DZ glasovali proti prodaji petnajstih družb v državni lasti?

Presenečen sem, da sem eden redkih politikov, ki smo si upali na glas povedati, kaj si mislimo o postopkih prodaje najeminentnejših državnih podjetij in bank. Mislim, da bi bilo za javno mnenje zelo pomembno, če bi se še kateri od najvidnejših politikov jasno opredelil o tem, ali podpira resno gospodarjenje z državnim premoženjem in nasprotuje razprodaji v trenutku, ko je to premoženje zaradi razmer na trgu vredno najmanj, in ali ni bolje, da sledimo praksi najrazvitejših članic EU, ki v tem trenutku niti slučajno ne razmišljajo o razprodaji svojega premoženja. Prej o tem, da dokapitalizirajo svoje banke in pomagajo tudi zasebnim podjetjem, ne le državnim.

Mislim, da sem s svojimi izjavami spodbudil bistveno bolj resno in odgovorno delo na tem področju. Tudi javnost je zdaj bolj pozorna na to, kaj se bo zgodilo s tem premoženjem. Ravno zaradi tega svojega stališča sem v državnem zboru glasoval proti prodaji državnega deleža v petnajstih podjetjih. Menim, da bi morali ta dokument pripraviti bistveno bolj skrbno, kot so ga.

Toda pri tem niste bili zgled niti poslancem lastne stranke, saj so vsi drugi, ki so glasovali, prodajo podprli...

Očitno je v poslanski skupini prevladalo stališče, da je v tej prvi fazi treba dati podporo tudi predsednici vlade in ministru za finance. Ne glede na to pa so oči vseh v naši poslanski skupini uprte v Sod, Kad, Modro zavarovalnico in Posebno družbo za podjetniško svetovanje, kako bodo izpeljali postopke privatizacije.

Ko nas je Bruselj pred dnevi spet opozarjal, da ni zadovoljen z ukrepi za izboljšanje naših javnih financ, ste dejali, da je evropska komisija nestrpna do Slovenije. Vam je to ušlo?

Ne, poglejte, nedavno smo sprejeli nacionalni reformni program in program stabilnosti ter ju posredovali v Bruselj. Zelo jasno smo napovedali tudi dokapitalizacijo bank in prenos slabih terjatev na družbo za upravljanje, zato je bilo presenetljivo, da Evropa, še preden začnemo izvajati te ukrepe, od nas zahteva še nekaj več. Ta neučakanost je bila presenetljiva in mislim, da je prav, da jim povemo, da je treba stvari v državi peljati bistveno bolj odgovorno. Tudi sama komisija je v nekem trenutku jasno povedala, da ji je prioriteta kakovost, ne pa hitrost. Torej ta kontradiktornost kaže, da očitno tudi odgovorni na ravni EU z nekaterimi izjavami prehitevajo dejstva, zato je bolje, da jih prej opozorimo na to, kot da začnemo sami sebe spraševati, ali smo spet kaj naredili narobe. Ne, nič nismo naredili narobe in bolje je, da jim to takoj povemo.

Kje pa je Mister Muscolo – sveženj zakonov, ki naj bi omejili pravico kandidiranja za poslanski sedež; kdaj bo znova na dnevnem redu državnega zbora? Se poslanci otepate teh omejitev, je to razlog, da ga ni?

Stališče, da bi se poslanci tega otepali, je zelo poenostavljeno. Treba je pogledati ves spekter zahtevnosti spremembe te zakonodaje, kajti pravica kandidiranja je ustavna pravica, zato je treba zelo previdno oblikovati vsebino zakonov glede poseganja vanjo. Da ne bi morda politiki zato, da bi bili v nekem trenutku všečni in bi se skušali v javnosti prikazati v nekaj lepši luči, povzročili še več zapletov in težav. To je osnovni razlog, zakaj ta zakonodaja očitno potrebuje bistveno več časa, da jo uskladijo vsi akterji tako na lokalni kot tudi na državni ravni. Mislim, da je prav, da se to vprašanje zelo resno izčisti, da ne bo potem več težav pri izvajanju, kot bo učinka od očiščenja politike. Ta sveženj zakonov bo državni zbor obravnaval jeseni. Tako je sklenil kolegij predsednika.