Ne le v Sloveniji, tudi v Flandriji se vse pogosteje dogaja, da pridobljena diploma ne ponudi zagotovljene službe, kot jo je še pred nekaj leti. Mladi se morajo začeti zavedati, kako zelo so pomembna znanja, ki jih pridobijo zunaj študijskega procesa, zato je prostovoljno ali študentsko delo še kako pomemben dejavnik pri iskanju zaposlitve. Zdi se mi, da mladi večkrat sploh ne vedo, kako pomembne kompetence prek takšnih oblik dela sploh pridobijo.
Zakaj je tako?Veliko odgovornost ima izobraževalni sistem, ker skoraj nikoli ne poudarja izkušenj ali kompetenc, ki jih mladi s posameznim študijem pridobijo. Ravno s projektom Optie Vak.Werk, ki smo ga začeli izvajati na flamskem ministrstvu za izobraževanje, želimo poudariti pomen osebnega portfelja, prek katerega želimo mlade usmerjati pri iskanju prave zaposlitve. Preveč pomena se namreč pripisuje formalni izobrazbi, kjer učitelji in strokovnjaki usmerjajo mlade pri iskanju poklicev in pri izobrazbi. Zdi se mi, da je prevelik poudarek na samem formalnem izobraževanju, manj pa je neformalnega, ki je še kako bistveno.
Imajo vaši študentje stik z bodočimi delodajalci že med študijem ali so po končanem študiju bolj ali manj prepuščeni samim sebi?Veliko belgijskih iniciativ se trudi, da bi bil ta stik ustvarjen že med študijem. Tako se seznanjanje s poklici začne že v osnovni šoli, ko otroke odpeljejo v gasilski dom, kjer spoznajo delo gasilcev. Ko so starejši, jim na šoli organizirajo predstavitve poklicev, delavnice… Tako je komunikacija stalna. Kljub trudu se mi zdi, da mladi te informacije dobijo prepozno, najpomembnejše namreč pridejo do njih šele ob zaključku 2. stopnje, ko se že morajo odločiti, kje bodo nadaljevali študij. Danska je primer zelo dobre prakse, kjer podatke o trgu dela mladih posredujejo že pri dvanajstih letih. Mi pa moramo vse to nadoknaditi kasneje, z raznimi konferencami in delavnicami. Navsezadnje veliko šteje tudi aktivnost posameznika, ki mora pokazati interes in se tako izkazati pred bodočim delodajalcem.
Ali delodajalci cenijo marljivost študentov med študijem in jih po končanem študiju zaposlijo?Takšnih primerov je zelo veliko. Delodajalci sami pravijo, da je študentsko delo najboljši primer prakse, kjer spoznajo, koga potencialno lahko zaposlijo in kdo je dober. Tako študentje v Flandriji delajo 50 dni pri posameznih delodajalcih in po tem času je marsikomu že obljubljena zaposlitev, po koncu študija.
Kaj je torej prioriteta za študenta – da med študijem dobi čim več formalne izobrazbe ali delovnih izkušenj v okolju, kjer se kasneje želi zaposliti?Najboljša izbira je seveda kombinacija obeh. Po eni strani se morajo mladi zavedati, da je diploma pomembna in potrebna, a koristna in dobrodošla je tudi neformalna izobrazba. Ravno pred kratkim mi je direktor, ki ima v lasti nekaj manjših in srednje velikih podjetij, povedal, da ob zaposlovanju mladih vedno preverijo, ali so ti že opravljali prostovoljno ali študentsko delo. Če ga niso, jih ponavadi ne zaposlijo. Težava se namreč pojavi, ko diplomirani študentje ali celo mladi z doktoratom nimajo nobenih socialnih izkušenj, potrebnih za delo z ljudmi. In to je zelo žalostno – gre za izjemno pametne ljudi, ki pa so med študijem izkusili premalo realnega dela.
Kot primer dobre prakse navajate slovenski projekt Moje izkušnje. Kako sistem deluje v vaši državi?Slovenija je zelo dober primer prakse, sploh zato, ker v tako kratkem času že 35 odstotkov delodajalcev uporablja in upošteva ta projekt. Tudi v Flandriji smo poskusili in že vpeljali podoben sistem, le da je celotna situacija nekoliko bolj težavna. Pri vas približno polovica študentov delo dobi prek e-Študentskega servisa, pri nas pa je celotna mreža precej razkropljena. Nekateri dobijo delo prek svojih staršev, državnih servisov, spet drugi se obrnejo naravnost na podjetje. Ampak odkar imamo spletno stran student@work, ki deluje približno dve leti, se študentje registrirajo za svoje delo in tako obstaja zapis, kje in kako dolgo so določeno delo opravljali. Le da mu manjka še nadgradnja, ki bi beležila tudi izkušnje. Ravno z našim projektom pa poskušamo prepoznati in beležiti tudi izkušnje s poletnega in študentskega dela mladih.
Veliko staršev pri nas že razmišlja o tem, da bi svoje otroke vpisali v tehniške šole in ne gimnazije. Pa je to pravo razmišljanje v časih, v katerih smo se znašli?V teh prelomnih časih je težko reči, kaj je prav in kaj narobe. Otrok pri izobraževanju zagotovo najprej potrebuje osebno motivacijo in prisila ni učinkovita rešitev. Če bi mlademu človeku med študijem rekli, da bi bilo dobro, da se izobražuje za peka, sam pa si tega ne bi želel, to zagotovo ne bi bilo dobro zanj. Seveda pa je v tem času treba upoštevati tudi širšo ekonomsko situacijo. A tu ponovno pomembno vlogo odigrajo ravno izobraževalne institucije. Te morajo mladim ponuditi informacije in jim pomagati pri njihovih odločitvah. Tako je flamsko ministrstvo pripravilo spletno stran, kjer lahko najdejo vse potrebne informacije. Če kliknejo zavihek službe, lahko vidijo, koliko je ponudb na določenem področju in ali je sploh mogoče, da bodo našli zaposlitev.
Ko si mladi izbirajo program, ki ga želijo študirati – so pomembnejši lastni interesi ali trg dela?Pred nekaj meseci je vodja državnega zavoda za zaposlovanje izjavil nekaj, kar se je vsem zdelo precej revolucionarno. Rekel je, da je mogoče čas, da mladim ne pustimo začeti študija v tistih poklicih, kjer ni prihodnosti. Za primer, v Belgiji je veliko preveč frizerjev, ampak po drugi strani tega izobraževanja ne moreš preprosto ukiniti. Seveda lahko ljudem svetuješ, kaj bi bilo dobro narediti. Ampak enostavno prepovedati – to je po mojem mnenju korak predaleč.
Ali tudi v Belgiji primanjkuje strokovnjakov tehničnih poklicev in kako se soočate s tem primanjkljajem?Veliko iniciativ se ukvarja s tem problemom, ena izmed njih je STEM (znanost, tehnologija, strojništvo in matematika), ki se še posebej trudi pri promociji študija. Z raznimi TV-reklamami, ki so zelo humoristične, poskušajo pritegniti mlade z veliko informacijami, ki jim jih dajo v razmislek. Tudi na spletni strani, kjer imamo zapisane vse študije in poklice, so ti poklici med najbolj zaželenimi in izpostavljenimi. V Belgiji se očitno ljudje dobro odzivajo na TV-oglase. Pred kratkim je primanjkovalo medicinskih sester in ko so to sporočali prek oglaševalske akcije po televiziji, je zanimanje za ta poklic zraslo.
Brezposelnost med mladimi v Belgiji je 18,2 odstotka.Ko mlada oseba izgubi službo, se mora registrirati na državnem zavodu in od takrat naprej ji je država za petami. Pošiljajo ji razna vabila, e-pošto, pomagajo v obliki neštetih razgovorov in delavnic. Včasih se mladi tudi prekvalificirajo, če je to potrebno. Država res dobro poskrbi za mlade ljudi. Pred nekaj dnevi so objavili poročilo, v katerem piše, da 88 odstotkov študentov in mladih, ki končajo izobraževanje, v letu dni dobi zaposlitev.
Pri nas statistika opozarja na 10.000 nezaposlenih z diplomo ali višjo izobrazbo. Jim lahko kaj svetujete?Predvsem to, da naj mladi razmišljajo drugače, izven škatle in izven države, ter naj ne bodo vezani le na svojo diplomo. Tudi sama sem po izobrazbi prevajalka, ampak ko sem ugotovila, da mi ni treba vse življenje sedeti za mizo in prevajati, se mi je odprl nov svet. Mladi morajo na svoja znanja gledati s ponosom in jih v prvi vrsti tudi znati prepoznati. Če je nekdo najstarejši v družini in skrbi za svoje mlajše brate in sestre, to pomeni, da ima razvit socialni čut in zna skrbeti za druge. Ko smo sami uvajali kompetence v naš projekt, smo ugotovili, da mladi večkrat ne zaupajo svojim talentom. Tako so se spraševali, ali bodo njihovi delodajalci sploh prepoznali talente in kompetence. Prav to, da mladi niso prepričani sami vase, ko vstopajo na trg dela, nam je še posebej odprlo oči. Zato je moj nasvet preprost: zaupanje, prepričanost in predvsem – ignoriranje rdečega pisala, ki ga v šoli uporabljajo učitelji, s katerim popravljajo napake. Šteje namreč veliko več kot le to.
