Skrb, da v slovenski energetiki ni korupcije, je odveč (smeh). Brez težav bi lahko pisali o težavah z vašo termoelektrarno (Termoelektrarno Šoštanj, op. p.) ali pa o prihodnjih načrtih za NEK. Razlog, da nismo, je preprost. Evropska komisija financira nevladne organizacije in njihovo raziskovanje le v državah, ki še niso del EU. Tudi Hrvaške tako v prihodnjem poročilu verjetno ne bo.
Kdo je najbolj odgovoren za razraščenost korupcije na Balkanu? Velike mednarodne korporacije kot Alstom v Sloveniji ali Gazprom v Srbiji, ki je konkurente za prevzem Naftne industrije Srbije premagal z obljubo pomoči Moskve pri preprečitvi odcepitve Kosova, ali lokalni politiki, vplivneži in gospodarstveniki?Korupcija je zelo kompleksen pojav, pri katerem imajo vodilno vlogo enkrat eni, drugič drugi. So tudi primeri, ko so mednarodne korporacije pokvarile lokalne uradnike. Deutsche Telekom je po ugotovitvah SEC (ameriški regulator trga op. p.) z 9 do 12 milijoni evrov podkupil črnogorske in makedonske vladne uradnike, da bi si zagotovil krepitev tržnega deleža. Mercedes Benz je podobno prišel do nekaterih pogodb. Čeprav nobeden od njiju ni priznal krivde, sta plačala kazen, Deutsche Telekom celo 95 milijonov dolarjev. Balkan je sicer nekoliko specifičen, ne glede na mehanizme korupcije igrajo namreč vselej ključno vlogo najvišji politični krogi, ki ostajajo v okolju disfunkcionalne demokracije precej centralizirani. Tudi zaradi tega se z izjemo Sanaderja (Ivo Sanader, nekdanji premier Hrvaške, ki je zaradi prejemanja podkupnine v zaporu op.p.) visoki uradniki ne znajdejo na sodišču, kaj šele v zaporu. V mnogih primerih obstajajo celo videoposnetki, kako prejemajo podkupnine, a se ne zgodi nič.
Evropska komisija od balkanskih držav že nekaj časa zahteva odločen boj proti korupciji. Zakaj ni napredka?Za napredek sta potrebni politična volja in zavest politikov, da bodo njihove države ostale pred vrati EU, če se resno ne soočijo s korupcijo. Ob sporočilu 'sanaderizacije' (izraz ima več pomenov, v tem kontekstu pomeni stopiti na prste največjim lopovom tranzicije in si odpreti pot v EU op.p.) je mnogim voditeljem neprijetno. Zlasti predsednik Črne gore Milo Đukanović se prepoti vsakič, ko na novinarski konferenci dobi vprašanje, povezano s sanaderizacijo. Jasno, on je Sanader Črne gore.
Vendar tudi države članice niso vzor protikorupcijske drže. Bolgari plačujejo glede na dohodke največ za elektriko, velik del denarja na poti do proračuna pa ponikne neznano kam. Potem so tu še milijardni posli z Moskvo v zakulisju projekta Južni tok.Južni tok je nedvomno širše geopolitično vprašanje, na lokalni ravni pa je komisija ravno zaradi lekcij iz Bolgarije in Romunije začela strožje ocenjevati transparentnost sodstva, upravljanja državnega premoženja. Večina evropskih diplomatov bo priznala, da je bila pri sprejetju paketa sedmih novih članic EU storjena velika napaka. Proces je potekal v duhu bratstva in enotnosti, danes velja regatni sistem. Države med seboj tekmujejo, in ko vidijo na primer, da je uspelo Hrvaški, ki je obsodila Sanaderja, imajo motivacijo, da tudi same kaj spremenijo.
Energetski sektor je marsikje leglo korupcije. Kakšen odstotek energetskih projektov na Balkanu je pod vplivom korupcije?Na IFC (Mednarodna finančna korporacija op.p.) so mi dejali, da morajo tuje korporacije za sklenitev partnerstva z domačimi družbami razdeliti domačim veljakom podkupnin tudi do 30 odstotkov končne cene projekta. Zelo presenečen bi bil, če obstaja energetski projekt na Balkanu, kjer za nemoten potek ali svetovanje ni bilo odrinjenih deset, petnajst ali dvajset odstotkov končne vrednosti posla. Mnoga tuja podjetja se po srečanju z načinom sklepanja poslov v tej regiji enostavno obrnejo in se ne vrnejo. Poleg previsoke cene za vstop na trg pa je težava tudi sodstvo. Zapuščina Jugoslavije je sicer precej dobra zakonodaja, vendar sodstvo ni neodvisno. To je pravi problem.
Zaradi neučinkovitih sodišč je kraja elektrike vsakdanji šport na Balkanu. Eden zadnjih primerov se je zgodil v Bosni, kjer je organizirana združba skozi banjaluškega distributerja Elektrokrajino kradla elektriko, medtem ko je minister za energetiko Željko Kovačević mižal na obe očesi.No, temu se pravilno reče tehnične in poslovne izgube, nikakor ne kraja (smeh). Tako kot v poročilih Svetovne banke zapišejo lobiranje (rent seeking, op. p.) namesto podkupovanje. V Albaniji se ukrade ali porazgubi več kot 50 odstotkov električne energije, podoben odstotek je na Kosovu, v Črni gori okoli 25 odstotkov, v Bosni pa naj bi bil ta odstotek med 18 in 19, vendar je po mojem še precej višji. Kar petina električne energije na Balkanu se porazgubi ali pa je ukradena.
Se več porazgubi ali ukrade?Na Hrvaškem in v Sloveniji predstavljajo tehnične izgube približno tri odstotke proizvodnje, zgornja meja pa bi morala biti sedem odstotkov. Vsaj 12 odstotkov električne energije je torej ukradene.
Takšne razmere ne morejo biti dobra popotnica za privabljanje tujih vlagateljev, vsaj poštenih?Vsaj sedem multinacionalk, med njimi tudi nemška RWE, je želelo vstopiti na balkanski energetski trg, vendar so jih od tega odvrnile prav korupcija, netransparentnost in neurejenost razmer.
Do leta 2020 naj bi balkanske države za vlaganja v energetiko namenile skoraj 29 milijard evrov. Kolikšen delež tega bodo tuja vlaganja?Za zdaj ne kaže dobro. Trenutno so zainteresirani le Kitajci, ki financirajo dve termoelektrarni v Bosni, potencialno pa še po eno v Srbiji in Črni gori.
V enem vaših poročil piše, da se Balkan preveč zanaša na fosilna goriva, 43,5 odstotka načrtovanih elektrarn bosta poganjala lignit in premog. Nikdar ne bodo dobičkonosne. Zakaj gre razvoj v napačno smer?Na Balkanu so vsi govorili, kako drago bo preiti na obnovljive vire energije in zmanjšati izpuste toplogrednih plinov po željah EU. Organizacija Energy Community, ki daje pravni okvir za energetiko v EU in jugovzhodni Evropi, je v sodelovanju z neko srbsko družbo naredila raziskavo, ki pravi, da bi vsak vložen evro v zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov in razvoj zelene energije na dolgi rok prinesel kar 17 evrov prihrankov v drugih sektorjih gospodarstva, predvsem okoljevarstvu in zdravstvu. Politični veljaki so bili seveda besni. Od prihrankov si pač ne moreš vzeti kosa pogače. Tako se še naprej gradijo projekti, ki so bili zasnovani še v času Jugoslavije – velike termoelektrarne in hidroelektrarne. Ob napovedi, da se bo količina padavin do leta 2050 znižala za 30 odstotkov, je to popoln nesmisel. Za nameček ni nobenih načrtov ali spodbud za gradnjo elektrarn na veter, sončno energijo in biomaso. En razlog zato je, da ni zadostnega znanja. Če bi imeli veljaki prijatelje, ki bi jim lahko podelili pogodbe za gradnjo elektrarn iz obnovljivih virov energije, bi to verjetno že storili. Tako pa ne premorejo niti tehničnega znanja, da bi postali partnerji večjih tujih korporacij, kar močno zmanjša njihovo pogajalsko moč.