Gospod Končan, zakaj vas kriminalisti sumijo pomoči pri pranju denarja?

V odredbi za preiskavo mi očitajo pomoč pri pranju 670.000 evrov, ki jih je Rotnik pred leti posodil Bogdanu Pušniku (nekdanjemu predsedniku uprave borznoposredniške hiše Medvešek Pušnik, op. a.). Po prepričanju policije gre za denar nezakonitega izvora. V ovadbo so zapisali, da bi moral jaz vedeti, da gre za umazan denar. Kako bi lahko to vedel, če pa je Policijska uprava Celje zoper Uroša Rotnika vložila kazensko ovadbo šele 13. oktobra letos, torej do tega dne niti tožilstvo ni vedelo za sum kaznivega dejanja? Kriminalisti so prisluškovali telefonu Uroša Rotnika, ki se je z mano pogovarjal o dokumentih in vlogah v davčnem postopku. Rotniku sem odgovoril na vprašanje, če se lahko s Pušnikom o vračilu posojila dogovorita pri notarju. Pojasnil sem mu, da mora biti vračilo denarja transparentno.

Res verjamete, da je Rotnik tako visoke zneske posojal na lepe oči? Je želel z njimi zgolj prikriti sledi, kako je prišel do premoženja? Policija trdi, da so datumi na pogodbah, ki sta jih Rotnik in Pušnik sklenila, prirejeni za nazaj.

To še zdaj ni jasno. S pomočjo forenzične preiskave želimo razčistiti, kdaj so bile pogodbe dejansko ustvarjene, kdaj pa so bile natisnjene. Druga potrdila o vračilu denarja obstajajo, prav tako so bile pri izvedbi posameznih posojil navzoče priče, kot jih je imensko navedel Rotnik. A teh davčni inšpektor Andrej Palovšnik iz davčnega urada Kranj, ki vodi postopek, v postopku sploh ni želel zaslišati.

Zakaj ste se sploh odločili, da postanete Rotnikov davčni svetovalec?

Ker sem po tistem, kar mi je na začetku povedal Rotnik, sklepal, da se v postopku davčnega nadzora nad njegovim premoženjskim stanjem dogajajo nekatere stvari in tudi nepravilnosti, za katere še danes ne morem verjeti, da bi bile mogoče.

Zakaj je postopek proti Rotniku po vašem nezakonit?

Davčni pregled se nanaša na obdobje med letoma 2007 in 2011. Kljub temu inšpektor od Rotnika zahteva podatke o premoženju za starejše obdobje, čeprav je zakonska dolžnost zavezanca, da hrani listine le za zadnjih pet let. Hkrati Rotniku ne dopusti dokazovati izvora in stanja premoženja iz obdobja do 1. januarja 2007 s pričami, čeprav to možnost dopušča zakon o davčnem postopku. S tem je kršen tudi 22. člen ustave, ki osebam v postopkih daje pravico do izvedbe dokazov in pravico do informacije. Inšpektor od Rotnika zahteva izključno listine, čeprav ve, da mu jih za to obdobje ni bilo več treba hraniti. Davčni inšpekcijski nadzor se lahko uvede tudi na podlagi tajne davčne preiskave, za katero stranka ne ve. Z njenimi ugotovitvami pa so stranko dolžni seznaniti ob začetku postopka. Tudi temu se je inšpektor izognil. Zato zavezanec sploh ne ve, kakšne so bile te ugotovitve. Inšpektor davčni spis in s tem postopek vodi v nasprotju z uredbo o upravnem poslovanju. Rotnik je k prijavi premoženja na dan 9. maj 2013, ki jo je moral inšpektorju Palovšniku osebno prinesti v Ljubljano, kar sploh ni običajno, priložil tudi več prilog. A na dohodni štampiljki ni napisano ne njihovo število ne njihov opis. Zaradi ročnega popravka datuma na dohodni štampiljki ne vemo, kdaj je prijava premoženja prišla na davčni urad Kranj. Obstaja tudi sum, da so bili nekateri dokumenti davčnega organa antidatirani. Iz zaporednih številk popisa listin v spisu je namreč mogoče videti, da so dokumente v spis vpisovali dosti pozneje, kot so nastali. Spet drug dokument ima štampiljko finančne uprave (Furs) z datumom, ko ta sploh še ni obstajala.

Toda kaj vse to dokazuje razen dejstva, da na Fursu listine vnašajo na svoj način?

Glede na zavezančevo pritožbo se bo šele moralo ugotavljati, ali lahko nepravilnosti vplivajo na zakonitost vodenja postopka. Ob tem se zavezancu lahko porajajo sumi, da teče postopek po že vnaprej izoblikovanem stališču davčnega organa.

Zakaj bi Furs dopuščal tveganje, da zadeva pade na procesnih napakah, če mu je v interesu, da od Uroša Rotnika izterja plačilo dodatnega davka?

Ker so po dosedanjih izkušnjah iz drugih postopkov prepričani, da jim bo pritožbeni organ na ministrstvu za finance pritrdil. Mogoče Furs sploh ni tisti, ki vodi to igro. Več kot šest mesecev inšpektor pri Rotnikovi zadevi ni naredil nič, zdaj pa njemu očita zavlačevanje postopka. Ko ga je povabil na razgovor na davčni urad, mu ni želel povedati, kaj je namen razgovora, zato je Rotnik tja prišel z odvetnico. Tega dne je inšpektor dvakrat zapustil prostore in Rotnika z odvetnico pustil sama v pisarni.

Takrat, 7. novembra 2013, je zadnja stran obrazca prijave premoženja uradno izginila. In takrat, le nekaj dni preden vas je najel, je Rotnik začel trditi, da nanjo ni napisal, da premore 3,3 milijona evrov gotovine, ampak »le« še 300.000 evrov.

Po zakonu bi moral inšpektor o izginotju listine nemudoma obvestiti policijo, a je to storil šele devetnajst dni pozneje. Direktorica davčnega urada Kranj, ki se je na mojo zahtevo udeležila Rotnikovega razgovora z inšpektorjem, še šest dni po tem dogodku zanj ni vedela. Uradni zaznamek o izginotju zadnje strani obrazca (zaradi česar je inšpektor celo ovadil Rotnika in odvetnico, op. a.) ima celo zgodnejšo listinsko številko v davčnem spisu kot zapisnik o razgovoru, med katerim naj bi ta dokument izginil.

Koliko gotovine je na dan 9. maj 2013, ko je pisal prijavo premoženja, torej imel Rotnik? 300.000 evrov ali 3,3 milijona evrov?

Tu imam kopijo dokumenta, ki ga je napisal Rotnik. Na njej je navedeno, da tega dne razpolaga s 300.000 evri gotovine. Rotnik je prepričan, da je trojko pred to številko napisal oziroma listino računalniško obdelal nekdo drug.

Nesporno je, da je Uroš Rotnik na zaslišanju na policiji 13. junija 2013, torej mesec dni po prijavi premoženja, potrdil, da je prijavil 3,3 milijona evrov gotovine. To izhaja iz javno objavljenega dokumenta Komisije za preprečevanje korupcije (KPK). Tega ne morete zanikati.

To dejstvo za Rotnika še zdaleč ni nesporno. On še vedno trdi, da drži tisto, kar je sam zapisal v prijavo premoženja. Vse do 13. novembra 2013, ko so mu ob moji navzočnosti v davčnem postopku prvič pokazali kopijo prijave s tem zneskom.

Toda v zapisniku razgovora na davkariji jasno piše, da ga sprašujejo neposredno o 3,3 milijona evrov. In Rotnik je našteval, kje ima milijone.

Že v zapisniku pred tem – 16. oktobra 2013 – Rotnik zgolj navaja, da znesek, ki naj bi ga napisal v prijavo, ni točen. Še enkrat: listine mu v davčnem postopku po njegovih zatrjevanjih niso pokazali. Vprašanje je tudi, kaj in na kakšen način ga je inšpektor dejansko vprašal, zato zdaj tudi ni mogoče preveriti, na kakšno vprašanje je moral Rotnik dejansko odgovoriti.

Uroš Rotnik je lani štirikrat različnim organom prijavil različne zneske gotovine.

Da gre za spreminjanje izjav, zatrjuje davčni organ. Dejansko je Rotnik v vsaki od danih izjav opredelil svoje premoženje na različne datume.

Pa res verjamete, da so na Fursu dopisali številko, s katero so iz 300.000 evrov »naredili« 3,3 milijona evrov? Obe trojki sta si na prvi pogled podobni.

Angažirani grafolog v mnenju trdi, da je način izvedbe zapisa konkretne številke 3,300.000 iz prijave takšen, kot ga v ad hoc pisavi Uroša Rotnika ni zaslediti. To je po mnenju izvedenca »precej nenavadna okoliščina«. Sicer pa: ali resno mislite, da bi se nekdo, ki bi ga naj že več let preiskovali, pri zapisu gotovinskih sredstev tako zelo zmotil sebi v škodo?

Odgovoriva lahko s protivprašanjem. Bi nekdo leta 2007, ko vodi največji posel v državi, kupil dve nepremičnini na Krku in v Moravskih Toplicah ter več mesecev zapored dnevno polagal po 12.500 evrov gotovine na bančne račune?

Ne vem, kaj se je dogajalo pri TEŠ 6. A ti zneski, ki jih navajate kot prirast premoženja v času vodenja TEŠ, so bili nakazovani v petih dneh aprila, treh dneh julija in sedmih dneh avgusta 2007, ne pa več mesecev zapored dnevno, in skupaj znašajo 303.000 evrov. Vrednost kupljenih nepremičnin pa je bila skupaj 268.000 evrov.