Precej se razlikuje. Mnoge stvari o Sloveniji sem vedel iz pogovorov in zato, ker sem bil prej enkrat že tu. Ena od stvari, ki sem jih spoznal bolje in razumel šele v letih bivanja tu, pa je ta, kako zelo se ljudje vračajo v dolgotrajne delitve, ki se pojavljajo vse od leta 1945. Ljudje volijo glede na to, za koga je bila njihova družina, ali je podpirala partizane ali domobrance. Nisem se zavedal, kako globoka je ta delitev v slovenski družbi. To je bilo presenečenje in šok. To povzroča tudi politične delitve in vas lahko zavira. Prav tako se nisem zavedal, kako težko je državi z dvema milijonoma ljudi preseči probleme, ki jim ne bi rekel korupcija, ampak prej klientelizem in nepotizem. Gre za to, da mnogi v politični eliti poznajo mnoge v poslovni eliti. In odločitve v poslovnem svetu so pogosto posledica političnega vpliva. Prav tako nisem dobro ocenil, kako zelo bo Slovenijo prizadela kriza. Zdaj, ko odhajam, pa mislim, da imate temelje za izhod iz krize in za rast.
Pravite, da so vas delitve, ki izhajajo iz preteklosti, šokirale. So videti bizarne skozi oči tujca? Včasih je to še za nas čudno in zamegljuje pomembnejše teme.To je zares pomembno vprašanje in vesel sem, da ste me to vprašali. V preteklosti sem se držal nazaj pri komentiranju tega vprašanja zaradi občutljivosti in razumem, zakaj so Slovenci posebno občutljivi za ljudi od zunaj, vključno s tukajšnjimi veleposlaniki, če preveč komentirajo to nevralgično domače vprašanje, ki se vleče desetletja. Pomembno je, da tujci ne dajemo sodb, in tega ne nameravam. A bom rekel: verjamem v poteze, ki se jih da občutljivo potegniti, da prinesejo spravo, zacelijo rane in omogočijo pogled v prihodnost. Mislim, da bo to lažje za mlajše generacije. In to vprašanje mora iz politike. To bi morala biti domena zgodovinarjev, akademikov. Ko politične stranke skušajo delitve preteklosti izkoristiti za to, da prepričajo k udeležbi na volitvah, ali za nagovarjanje volilcev, je to tvegana pot, ki pelje k utrjevanju, ne zdravljenju zgodovinskih delitev.
Rekli ste, da morate biti kot diplomat previdni pri izjavah. V času, ko ste bili tu, so potekale polemike o ameriškem veleposlaniku, njegovih izjavah o slovenski politiki in potezah. V nekem intervjuju je rekel, da se mu ne zdi, da počne kaj posebnega, in da britanski veleposlanik počne enako. Kako ste videli to debato?Počaščen sem, da me je omenil. Joe Mussomeli je moj dober prijatelj in veleposlanik, ki ga spoštujem. Po zadnjih volitvah je bil tarča mnogih kritik. Mislim, da sem eden redkih, ki so mu stali ob strani, in vesel sem, da sem mu. Vsak veleposlanik opravlja nalogo, kot se mu zdi prav. Občudujem ga, da je imel pogum javno povedati mnogo stvari glede občutljivega vprašanja sprave. Hkrati spoštujem delo ameriškega veleposlaništva o Romih, izbrisanih, človekovih pravicah. Tudi mi bi se radi ukvarjali s tem, a ker imamo manj posadke, se bolj osredotočamo na gospodarsko diplomacijo. Ko so volitve, pa je v domačih prestolnicah tudi velik interes vedeti, kakšna bo nova vlada. Imeti stike z voditelji strank je legitimno, legitimno je skušati razumeti dejavnike, ki bodo peljali k sestavi koalicije, in o tem poročamo domov. Ne smemo pa na to dogajanje vplivati. Morda je kje nastal vtis, da je skušal ameriški veleposlanik vplivati na oblikovanje vlade. Ne vem, ali je ali ni, a mislim, da se bo strinjal, da tega ni počel.
Omenili ste, da ste se največ ukvarjali z gospodarsko diplomacijo. Slovenija nima ravno dobrega slovesa pri privabljanju tujih naložb. Ste naleteli na težave, ko ste skušali odpirati vrata britanskim podjetjem, in kaj bi Slovenija pri tujih investicijah lahko počela bolje?To je pravo vprašanje v tem trenutku. Slovenska vlada se pripravlja na pogumne poteze, ne le na sanacijo bank, ampak tudi privatizacijo. O njej se je v zadnjih letih veliko govorilo, a relativno malo storilo v primerjavi z drugimi državami v regiji. Slovenija se je odločila za postopnost, kar je bilo morda dobro v letih rasti, manj pa v letih krčenja gospodarstva. Nisem sicer naletel na veliko ovir za britanska podjetja, ki so želela poslovati v Sloveniji. Tista, ki poslujejo, lahko povedo, da imajo dobre izkušnje, in pomembno je, da to povedo. Sem se pa tu zavedel, kako težko je britanska podjetja, ki še niso v Sloveniji, zvabiti sem, da preučijo trg in morebiti investirajo. Tako je predvsem iz makroekonomskih razlogov. Gospodarstvo se krči, finančni trgi so se letos spraševali, ali bo Slovenija zmogla dokapitalizirati banke brez pomoči ESM. Ko bo ta problem z bankami za vami, bodo odpravljene nekatere negotovosti za investitorje. Nujno pa je, da privatizacija steče po začrtanem urniku. To bo ustvarilo zaupanje tudi na finančnih trgih in v bonitetnih hišah.
Je kakšno neposredno zanimanje britanskih podjetij za podjetja, ki se bodo privatizirala?Nekaj ga je in pričakujem, da ga bo še več. Kot veste, je na seznamu za privatizacijo petnajst podjetij. Res veliko pritoka sredstev v proračun bo v zvezi s Telekomom. Seveda smo priložnost predstavili britanskim telekomunikacijskim podjetjem, kot so Vodafone, British Telecom in tako naprej. V zadnjih mesecih je bila slovenska premierka na predstavitveni investicijski turneji in šla bo tudi v London, verjetno v prvem četrtletju 2014. Obisk Londona je bolj primeren po objavi rezultatov obremenitvenih testov in po tem, ko bo makroekonomska prihodnost bolj predvidljiva. Že zdaj pa obstaja vrsta britanskih podjetij iz sektorja finančnih storitev, ki so zelo dejavna in zagotavljajo finančno svetovanje glede privatizacije. Londonski City je pri teh storitvah zelo močan. Iščemo torej tako priložnosti za podjetja iz Cityja za finančno svetovanje in svetovanje pri privatizaciji kot tudi za podjetniške sklade, ki lahko pomagajo odkupiti nekatera slaba posojila oziroma slabe naložbe. Za vse je cena, ne glede na to, za kako problematično kategorijo gre. Res pomembno pa je, da se ne ustavite pri tistih petnajstih podjetjih, ampak se privatizacija nadaljuje.
V Veliki Britaniji je aktualna afera glede Edwarda Snowdna. V parlamentu so zaslišali urednika Guardiana zaradi objavljanja dokumentov ameriške obveščevalne službe NSA in britanske GCHQ. Mar ni nenavadno, da se kliče urednika časnika na zagovor, ne da bi bilo dokazano, da so storili kar koli nezakonitega?To je področje, nad katerim so mediji posebno fascinirani. (smeh) Vsa zgodba ima v Veliki Britaniji že brado, denimo dogajanje okoli publikacije News Of the World in prisluškovanja telefonom znanih oseb, kar ni bil najbolj častitljiv trenutek za britanske medije. Res nenavadno je, da so trije šefi obveščevalnih služb, MI5, MI6 in GCHQ, govorili javno o Snowdnovi aferi. Iz izjav šefov obveščevalnih služb je povsem jasno, da se lahko do zbranih podatkov dostopa le z izrecnim dovoljenjem. Zato je britanska javnost lahko prepričana, da službe ne sledijo vsakemu e-sporočilu. Malce preveč je paranoje in strašenja z nadzorom velikega brata.
Mar ni problem, da se vsi ti podatki sploh zbirajo in hranijo, tako rekoč za vsak primer? Imate velikansko količino informacij, ki čakajo, da bi jih nekdo uporabil, morda izkoristil.To je tako, kot če policija opravi preiskavo. Če nekoga preiskuje, bo skušala priti do vseh podatkov o osebi. Podobno počnejo obveščevalne službe. A metapodatke bodo uporabile le, če imajo močno utemeljitev za to, da je nekoga treba preiskati.
Ampak policija podatkov o nekom ne zbira, preden je v preiskavi.Potrebno je zaupanje v delo policije in obveščevalnih služb, ko skušajo identificirati in preprečiti grožnje terorističnih napadov. Za ogromno uspehov se ne ve, ker se ne smejo hvaliti z njimi. Treba je uporabiti enake ali še boljše metode, kot jih uporabljajo teroristi, če želimo napade preprečiti.
Je Snowden naredil svetu škodo ali uslugo?Napotil bi vas le na izjave vodij obveščevalnih služb, da je količina objavljenih informacij naredila škodo delu obveščevalnih služb.
Kaj bi pomenila neodvisnost Škotske za Veliko Britanijo? Referendum napovedujejo za prihodnje leto.Mislim, da Velika Britanija dolgoročno ekonomsko ne bi toliko trpela kot Škotska. Sicer pa ne pričakujem, da bo referendum uspel. Odločalo bo gospodarstvo. Škoti so zdaj objavili belo knjigo o samostojnosti, britanska vlada pripravlja odgovor. Med pomembnejšimi je vprašanje, ali bi se morala Škotska ponovno pogajati o članstvu v EU in Natu. Morali bi se tudi dogovoriti, kolikšen del britanskega dolga bi prevzela in ali bi obdržala funt. Britanska vlada mora pojasniti, da ni nič zastonj.
Kaj pa boste počeli zdaj?Grem nazaj v London, najbrž za štiri leta. Verjetno bom najprej dve leti delal v zasebnem sektorju, nato pa se vrnil v diplomatski aparat. Vlada to spodbuja, ker se tako obogatita tako zasebni kot javni sektor z izkušnjami in pogledom od zunaj. Morda bom delal v kakšni večji banki ali svetovalni družbi. Najraje bi pri tem delu ostal v stiku s to regijo, s slovanskim svetom.
