Natančne številke vam v tem hipu ne morem povedati. Trenutno je brez napetosti 1960 transformatorskih postaj in okoli 70.000 gospodinjstev je brez električnega napajanja. Ko nam bo uspelo usposobiti 110-kilovoltno daljnovodno povezavo Vrhnika–Logatec, se bo to število občutno zmanjšalo. Na področju celotne Slovenije pa je glede na informacije mojih kolegov približno 20 odstotkov gospodinjstev brez električne napetosti.
Kdaj bodo vsi spet dobili elektriko?Po optimistični napovedi bomo vsaj za silo vse oskrbeli v roku 14 dni, kajti morate razumeti, da gre za izredno obširna območja in odročne kraje, kjer so pretrgane vse daljnovodne vezi. Zanje bomo potrebovali nekaj več časa. Bo pa elektroenergetski sistem še naslednjih nekaj mesecev deloval provizorično. Toliko časa potrebujemo, da v celoti saniramo vse posledice te velike naravne ujme.
Obrambni minister Roman Jaklič se boji francoskega scenarija, ko so zadnjega odjemalca oskrbeli po dveh mesecih.Trdno sem prepričan, da do takega scenarija ne bo prišlo, je pa vprašanje, kaj je zadnji odjemalec. Mislim, da bo večina prebivalstva elektriko dobila prej, si pa pri tako obsežni naravni katastrofi ne upam dajati preveč optimističnih napovedi. Vse naše ekipe so na terenu in delajo tudi ponoči, da bi vzpostavile prekinjene povezave. Glavna težava je prekinitev dveh 110-kilovoltnih daljnovodov, ki napajata Notranjsko. Še včeraj smo optimistično načrtovali vzpostavitev obvodov na poškodovanih delih, toda ponoči smo ugotovili, da je na tem daljnovodu podrtih deset stebrov. Uspelo nam je oskrbeti Vrhniko, z Elesom (sistemski operater prenosnega elektroenergetskega omrežja, op. p.) pa smo se dogovorili, da nam posodi manjkajoče drogove. Predvidena zamenjava desetih drogov bo zaradi težkih vremenskih in naravnih pogojev, predvsem konfiguracije terena, trajala najmanj pet dni.
Elektro Primorska je javnost vsako uro obveščala, kaj se dogaja, vi menda niste bili tako ažurni.Naše odjemalce ves čas ažurno obveščamo po spletu, družabnih omrežjih in medijih.
Kdo bo dobil elektriko najprej, kdo nazadnje?Najprej moramo oskrbeti glavne napajalne žile, torej visokonapetostne daljnovode, ki oskrbujejo večje razdelilne transformatorske postaje. Nato bomo sistem korak za korakom vzpostavljali glede na prioritete. Prva je varnost obratovanja in odjemalcev, poskrbeti pa moramo tudi za vse pomembne infrastrukturne objekte, kot so vodna črpališča, šole, vrtci, pomembni gospodarski objekti, in tako naprej do zadnjega potrošnika.
Zakaj v mestih ni bilo težav z elektriko? V Ljubljani so jo imeli, po okoliških krajih pa ne, enako so jo imeli v Celju, okolica pa je bila pahnjena v temo...Mesta so zgoščena in v njih smo prostozračno omrežje že skoraj v celoti zamenjali s kabelskimi vodi. Mesta tudi niso bila tako izpostavljena žledu kot gozdovi in nenaseljena področja.
Ravnokar ste priznali, da bi bila škoda manjša, če bi bili daljnovodi vsaj na določenih mestih vkopani v zemljo. Zakaj niso?Ničesar nisem priznal, pojasnjujem samo, kakšno je stanje. Gradnja distribucijskega elektro omrežja je pogojena z zgodovinskim razvojem. Zanesljivost kabelske tehnike je močno napredovala in postala cenovno dostopnejša šele v zadnjih dveh desetletjih, kar je polovica življenjske dobe prostozračnega voda. Prav tako gradnja omrežja s kablovodi ni primerna za vsa območja. Pri gradnji vedno upoštevamo celotne stroške tako gradnje kot kasnejšega vzdrževanja in iščemo najugodnejšo rešitev, ki bo v življenjski dobi najmanj obremenila odjemalce. Poleg tega pa je zelo pomembno tudi dejstvo, da je umeščanje kablovodov v prostor in pridobivanje prostorskih dovoljenj izredno težko in zbirokratizirano.
Imate že prve ocene škode na vašem električnem omrežju? Koliko bo stala sanacija?Ocen v tem trenutku še nimamo, smo v stiku z zavarovalnicami, ki bodo takoj, ko bodo to razmere dopuščale, ocenile škodo. Naši daljnovodi so sicer zavarovani. Na podlagi trenutnega stanja in obsega okvar predvidevamo, da bo škode za pet do deset milijonov evrov.
Kje je nastalo največ škode in kako so se v teh izrednih razmerah izkazali novejši daljnovodi? Je bilo poškodb manj kot pri starejših? Kakšna je povprečna starost padlih kablov?Glede na obseg okvar ni nobene razlike med starimi in novimi daljnovodi.
To ni prav dobra novica. Ali so bili novi daljnovodi grajeni preslabo? Bi se dalo poškodbe preprečiti, če bi jih gradili z drugačnimi, kakovostnejšimi materiali?Daljnovodi so grajeni z upoštevanjem standardov in predvidene dodatne obremenitve, ki jo na tem področju pričakujemo.
Menda obstaja sistem, ki ga je mogoče namestiti na daljnovode in tako preprečiti njihovo žledenje. Zakaj se pri nas ne uporablja?Ta sistem je spet vezan na razpoložljiv denar, z njim opremljati manjše distribucijske daljnovode je lahko predrago. Žled se pojavlja enkrat na deset, dvajset let. Da bi zajel tako obsežno področje v Sloveniji kot zdaj, se pa še ni zgodilo.
Ali ne bi bil ta sistem smiseln vsaj na določenih območjih, ki jim žled stalno grozi, recimo na Notranjskem?Po pravici povedano ne poznam tega sistema tako dobro, da bi lahko ocenil, ali se splača ali ne. Če bi bil ta sistem res tako uspešen, bi ga verjetno vsaj na teh kritičnih daljnovodih uporabili. Ampak območje, ki je izpostavljeno žledu, predstavlja skoraj polovico Slovenije. Vemo, da ga ne bo na Primorskem, da je majhna verjetnost zanj v Prekmurju, vsepovsod drugod pa se je zdaj pojavil. To je težko preprečiti.
Je bilo investicij v manjše daljnovode, s katerimi bi razpršili tveganje za izpade električne energije ob izrednih dogodkih, doslej premalo?100-kilovoltne povezave nam res manjkajo. Za to področje je v razvojnih načrtih že veliko let predvidena 110-kilovoltna povezava Cerknica–Postojna, podobno velja za ljubljansko južno zanko, povezavo Kamnik–Visoko ter Kočevje–Črnomelj. Ti so potrebni ravno zaradi zagotavljanja rezervnega napajanja v tovrstnih primerih.
Bi lahko recimo s padcem enega daljnovoda brez elektrike ostala vsa Slovenija? Imamo v slovenskem električnem omrežju šibke točke?Zdaj se je pokazalo, da je slovensko prenosno omrežje Elesa trdno. Imajo rezerve tudi za izjemne primere, kar se vidi zdaj pri Divači, ko sta izpadli dve glavni žili, 400-kilovoltni in 220-kilovoltni daljnovod, območje pa napajajo prek Hrvaške. Tudi distribucijsko 110-kilovoltno omrežje in ključni srednjenapetostni vodi so prav tako grajeni na način, da ena okvara ne pomeni izpada napajanja za odjemalce.
Dotaknila sva se že podzemnih kablovodov in sistemov za preprečevanje žledenja, tudi boljših materialov za gradnjo daljnovodov. Zakaj se distribucijska podjetja teh investicij otepate?Teh ukrepov se ne otepamo. V Elektro Ljubljana že dolgo časa območja opremljamo s kablovodi, ampak ti so vezani na razpoložljiva finančna sredstva. Kablovodi so neprimerno dražji kot prostozračni vodi, prav tako pa niso ustrezna tehnična rešitev za vsa območja. Pri vsaki investiciji iščemo optimalno ekonomsko in tehnično rešitev.
Daljnovodov ni napadel le žled, ampak so se rušila tudi pod težo padajočega drevja. Ali ste daljnovodne poti pozabili čistiti?V Elektro Ljubljana smo v zadnjem letu ogromno denarja namenili za čiščenje tras in smo jih tudi očistili v pasovih, kot so predpisani z zakonodajo. Padcev dreves, kot so se zgodila pod težo žledu, pa ne moremo preprečiti s poseki, problematika je popolnoma enaka, kot smo ji bili priče na slovenskih cestah in avtocestah.
Kako bo ta katastrofa vplivala na vaše druge investicije?Zagotovo bo vplivala na dinamiko investicij, vendar bomo vložili vse napore v to, da bi začrtane investicijske načrte uresničili v celoti.
Bo žled odprl vrata dvigu omrežnin?Agencija za energijo Republike Slovenije bo v skladu z metodologijo upoštevala stroške in na podlagi tega izračunala omrežnino. Razmere, v katerih se nahajamo, niso prave za pogovor o dvigu omrežnine.
Kakšno luč so zadnji dnevni vrgli na idejo infrastrukturnega ministra Sama Omerzela, da bi distribucijska podjetja združili?Iz izkušenj ob havarijah, tudi tokratne, se je izkazalo, da je distribucijsko omrežje kapilarnega značaja in je tesno povezano z lokalnimi skupnostmi, občinami. Za odpravljanje okvar je potrebno izjemno dobro poznavanje terena in možnosti ukrepanja ob izpadu komunikacijskih povezav, kot se je zgodilo tudi v tem primeru. Sedanja organiziranost nam omogoča bistveno večjo odzivnost in hitrost odpravljanja okvar, kar bi s centralizacijo distribucijskih enot izgubili.