Aleš Abram

Ogromno je papirologije. Moraš se registrirati in pridobiti razna dovoljenja; strokovno usposobljena oseba mora narediti elaborat z oceno tveganja. To v prvi vrsti pomeni, da ni možnosti, da bi katera od vzrejnih živali ušla v naravo.

V bistvu ni zakonskih omejitev v smislu prepovedi, je pa treba vse strupene živali prijaviti na veterinarsko upravo, kjer vodijo tudi evidence. Vsi rejci strupenih živali v Sloveniji se dobro zavedajo, da ne more biti vsak lastnik teh živali in se zato strogo držijo nenapisanega kodeksa, da je kupec polnoleten, duševno zdrav in da ima že veliko izkušenj v teraristiki.

Veliko kač se proda na Hrvaško, del v Sloveniji, del pa tudi v Avstrijo in Italijo. Cene so med 50 in 200 evri, odvisno od tega, kako pogost je njen morf oziroma unikatna oblika. V zadnjih petih letih so cene kač drastično padle. Najdražje sicer dosegajo ceno od nekaj tisoč do deset tisoč evrov. Nekateri rejci svetovnega merila so v nenehnem lovu za mutacijami, ki jim potem prinesejo dobiček, ko se v njihovi reji pojavi unikatna oblika – to je lahko posebna barva kače, oblika barvnega vzorca, koža brez lusk in podobno.

Na začetku naše poti, ko smo pred osmimi leti registrirali društvo Bioexo, so nas povečini ljudje res tako gledali. Zdaj je tega veliko manj tudi po naši zaslugi, saj je eden od poglavitnih ciljev društva razbijanje mitov in predsodkov. V društvu gradimo predvsem na mladih, zato po vrtcih in osnovnih šolah prirejamo številne spoznavne delavnice, na katerih skušamo otrokom dopovedati, da ni nič narobe, da nisi nič manj človek, če si omisliš eksotično žival namesto psa. Skozi predstavitve jim tudi pokažemo, da eksotične živali niso noben bavbav, vendar hkrati opozarjamo, da v naravi ne gre prijemati vsega, kar leze.

Da je kača sluzasta. Eno od klasičnih vprašanj na naših razstavah je tudi, ali kača, ki zleze ponoči v posteljo k lastniku, s tem lastnika le premeri, da ga bo lahko kasneje pohrustala. To je podobno pravljici o Rdeči kapici. Če bi bilo to res, bi se tudi v naravi kača najprej stegnila vodoravno z zajcem in ga šele nato pojedla. V bistvu pa se kača, ker je hladnokrvna žival, skuša le s čim večjo površino stisniti oziroma približati grelnemu telesu – v našem primeru človeku.

V bistvu je v modi kar klasika: kraljevi piton, ker je lep, majhen, priročen in ni agresiven, za druge rdeči ameriški gož, ki je malo daljši, a tanjši in se da z njim preprosto rokovati. Tisti z več izkušnjami se radi odločajo za rdečerepe udave. Kar pa se tiče drugih živali, če govorimo o modnih muhah, v zadnjih letih opažam povečano zanimanje za leopardjega gekona. Seveda je zahteven kot vsak kuščar, ampak še vedno primeren za začetnike. Bradate agame pa ostajajo klasika. Marsikdo si sicer želi zelenega legvana, vendar se je treba zavedati, da je to žival, ki zraste skupaj z repom tudi do dveh metrov. Zanj je težko skrbeti. Zelo so teritorialni, lahko so tudi nevarni. No, tisti, ki si bo vzel dovolj časa in se z njim ukvarjal, ne bo imel težav.

Tudi kakšen kajman, ki je zelo privlačna eksotična žival, se najde, a se je treba z njim resnično veliko ukvarjati, in sam poznam le skrajno resne ljudi, ki jih imajo kot hišne ljubimce. Kajmana je namreč težko naučiti, da bo »priden« kot bradata agama. Posamezniki imajo tudi res redke primerke drugih eksotičnih živali, kar pa je povezano s ceno: za posamezne primerke je treba odšteti več kot tisoč ali nekaj tisoč evrov. Redkejša je žival, višjo ima ceno in manj je pogosta v slovenskih domovih. Tudi informacije o vzgoji je za take živali težko dobiti, zato se le redki odločajo zanje.

Strup, ki se ga kačam lahko »pomolze«, se vseskozi obnavlja, zato to ni zagotovilo, da si varen.

Načeloma naj bi se imelo protistrupe, a po drugi strani pri tem govorimo o tako vrtoglavih zneskih, da si jih lahko privošči le redko kdo. Za vsako vrsto kače je treba namreč imeti drug protistrup, ki ima tudi svojo življenjsko dobo. Ne vem, kdo si lahko privošči plačati 700 evrov za en protistrup, ki mu rok trajanja lahko poteče tudi v pol leta. Za celotno zdravljenje pa se lahko uporabi kar nekaj takih odmerkov. Mi smo sicer imeli pogodbo s podjetjem v Berlinu, da v primeru ugriza s helikopterjem dostavijo strup, a če te kača ugrizne v »pravi« del telesa, s tem tveganje ni nič manjše.

Neka družina z majhnim otrokom je pred šestimi leti prvič obiskala našo razstavo in otrok – takrat je bil star šest let – se je na prvi pogled zaljubil v kačo. Odtlej si jo je vseskozi želel, ampak starši so čakali nadaljnjih šest let, da je bil sin dovolj star. Ker ga goreča želja ni minila in ker je bil priden v šoli, so mu starši pred kratkim to omogočili. A družina je vsa ta leta spremljala naše društvo, se pogovarjala o tem in onem ter se zelo dobro pripravila na žival. To je tak zelo zdrav primer.

Je. A žal se tega zaveda premalo ljudi. Konec koncev je tako tudi pri psih in mačkah. Je pa res, da je kača žival za modernega človeka, kar vseskozi poudarjamo v našem društvu. Kača namreč, če imaš urejen terarij, brez težav funkcionira brez skrbnika tudi več tednov. Kačo nahraniš, čez nekaj dni to iztrebi, zatem pospraviš, zamenjaš vodo in lahko greš na morje. Pri velikih kačah, kot je denimo moj mrežasti piton, pa lahko odideš mirne vesti tudi za dva meseca na dopust, potem ko je pogoltnil kokoš ali podgano. Pri kuščarjih je malo drugače, ker jih je treba hraniti skoraj vsak dan. Zato pa v društvu lastnikom tudi pomagamo – po potrebi jim popazimo žival, če nimajo drugega varstva zanjo.

Na splošno kuščarji zaradi hranjenja. Kar se pa tiče ustvarjanja pogojev, je najzahtevnejši kameleon. Imeti mora povečano vlago in hkrati zračen terarij. Ker je žival, ki zelo hitro doživi stres, tudi ni priporočljivo, da se ga veliko jemlje iz terarija.

Določene kače in kuščarji prenašajo salmonelo. A ta se prenese na človeka le, če izziva usodo, se pravi, če si po stiku z živaljo ne razkuži rok.

Uvoz iz EU je zelo preprost in načeloma poteka brez ovir. Iz tretjih držav pa je treba pridobiti posebno dovoljenje Agencije RS za okolje, prisoten mora biti veterinar in je nekoliko več papirologije. Lastnikov zveri in opic je v Sloveniji dokaj malo, morajo pa biti prijavljeni. Obstaja pa rejec opic z registrirano rejo v Kamniku.