V zadnjih 25 letih je večina velikih grških medijskih hiš, od dnevnega časopisja, do radijskih postaj in televizij, prešla v lastništvo bogatih poslovnežev. Novinarji so v 80. letih svoje delnice prodali, pokupila pa so jih velika podjetja, katerih glavni posel nikoli niso bili mediji. V medije so tako prišli parcialni interesi teh poslovnežev.
Ko je leta 2010 izbruhnila kriza, je bila velika večina medijev in novinarjev prepričana, da je prihod trojke za Grčijo dober. Ali zato ker so v to resnično verjeli ali pa zato ker je bilo podpiranje prihoda trojke v njihovem interesu. Dokaz, da so mediji podpirali trojko, je, da je stranka Pasok na lokalnih volitvah, ki so potekale pet mesecev po podpisu programa s trojko, ohranila rezultat s prejšnjih volitev. Če mediji ne bi večinsko podpirali prihoda trojke, bi se to moralo videti v poslabšanju volilnega rezultata vladajoče stranke.
Kje v tej zgodbi je nacionalna grška televizija, ki ni v lasti poslovnežev, jo je pa vlada med krizo ugasnila?Nacionalna televizija je podpirala stališča vlade Pasoka. Vendar pa nacionalna televizija ni zelo vplivna, saj s tremi programi komaj uspe doseči od deset- do 15-odstotni delež gledanosti. Zasebne televizije so dominantne, tudi v času glavnih večernih informativnih oddaj.
Kdaj so mediji začeli kritizirati prihod trojke? Je do zavedanja, da so ukrepi trojke slabi za ljudi, prišlo šele, ko je vlada ugasnila nacionalno televizijo, ali že prej?Do preobrata je prišlo zelo pozno, pa še takrat so se mediji osredotočili bolj na kritiko dejanj premierja in ne na ukrepe. Mediji še danes podpirajo vlado in program trojke. Je pa res, da je danes nekoliko več kritike. Na splošno prevladuje prepričanje, da nas je trojka rešila pred bankrotom, nismo pa zadovoljni, da so se znižale pokojnine in plače. Vendar ta kritika znova nastaja zaradi specifičnih interesov. Mediji oziroma njihovi lastniki se želijo prikupiti določenim družbenim podskupinam, ki jih je kriza prizadela.
Glavni problem je, da novinarji večinoma nimajo lastnega mnenja, ampak sledijo interesom lastnikov. To je največji problem novinarstva v Grčiji. Na primer, mediji pravijo, da je javni sektor prenapihnjen, a ko vlada začne odpuščati, temu močno nasprotujejo. Pogosto so v kontradikciji sami s seboj.
Zdi se, da ste zelo razočarani nad grškim novinarstvom. Ali vidite tudi kakšne dobre zglede?Nisem razočaran nad poklicem kot takim. A razmere, kot so danes, so slabe. To moram opaziti, priznati in komentirati. Seveda nisem srečen in mislim, da se kratkoročno v grških medijih nič ne bo spremenilo na boljše. Veliki kapital v celoti nadzira medije. Nekaj pozitivnih premikov vidim v spletnih novičarskih portalih in na nekaterih lokalnih radijskih postajah, ki skušajo iti v smeri raziskovalnega novinarstva in upoštevanja novinarskega kodeksa. S tega vidika je kriza pravzaprav dobrodošla, saj je prečistila tudi medijski prostor, in vse bolj opažam, da novi mediji novinarje najemajo na podlagi tega, kako dobro opravljajo svoje delo, kako izdelana imajo mnenja, in ne na podlagi politične pripadnosti ali, kot se je pogosto dogajalo na televiziji, na podlagi zunanjega videza.
Kako preživi družba, kjer je 30-odstotna brezposelnost in kjer je 60 odstotkov mladih brez dela? Zakaj Grčija ni padla v popolno anarhijo?Morate vedeti, da smo Grki po naravi zelo odgovorni ljudje. Zato večinoma ne bomo šli na ulice in začeli uničevati vsega povprek. Hkrati pa vedno upamo, da je na koncu tunela vendarle luč. Zato država kljub protestom ni padla v anarhijo. Grki so zaradi krize postali tudi zelo prožni. Imam kar nekaj prijateljev inženirjev, zdravnikov, pravnikov, ki so zaradi krize ostali brez službe in so se odločili, da bodo znova začeli obdelovati zemljo, ki so jo nekoč že obdelovali njihovi starši.
Ampak, ljudje na ulici nimajo upanja, da bo varčevanje prineslo kar koli dobrega.Te ankete morate jemati s precej rezerve. Ne delajo se na reprezentativnem vzorcu Grkov, ampak običajno med protestniki na ulicah po kakšnem velikem negativnem dogodku.
Ali Grki menijo, da so za krizo odgovorni sami, ali da je bila uvožena od zunaj?Večina Grkov razume in sprejema odgovornost za krizo, pa čeprav vsi tega niso pripravljeni priznati.
Glede na globino krize bi bilo pričakovati, da bodo politične spremembe v državi korenitejše. Je Syriza razočarala svoje volilce?Syriza je na žalost slaba različica Pasoka. Ljudje, ki so šli v Syrizo, so tisti, ki so bili kot člani Pasoka tarča kritik, da so odgovorni za krizo, in imajo na svoji grbi največ korupcijskih afer. Zgovoren je primer dolgoletnega ministra Pasoka Apostolosa Cohadzopulosa, ki se je leta 1996 potegoval tudi za predsednika vlade. Takoj ko so ga poslali v zapor zaradi korupcije pri nakupu nemških podmornic, sta njegova celotna politična ekipa in celotno podporno osebje prestopila v Syrizo.
Zakaj volilci niso prepoznali, da gre za iste ljudi? Je za to zaslužen Aleksis Cipras?Ne gre za to, ali je Cipras karizmatičen ali ne in ali je zato lahko pritegnil volilce na svojo stran. Ljudje so bili preprosto razočarani nad padanjem pokojnin in plač, odgovornost za to pa so pripisali Pasoku in Novi demokraciji, ki sta obvladovali državo. Zato so glasovali za Syrizo in Ciprasa, ki je s populizmom uspel prepričati velik del volilcev.
Kje tičijo razlogi za dolgotrajno, že sedmo leto trajajočo krizo v Grčiji?Kriza se je v Grčiji v življenje ljudi prek nižanja plač in pokojnin ter izgube služb prenesla šele v zadnjih dveh, treh letih. Pred tem se je kazala zgolj v makroekonomskih podatkih. Realno je tako precej krajša. Tudi zato je stranka Pasok še leta 2010 ponovila volilni rezultat. Glavna razloga za krizo sta tako javni kot zasebni dolg, ki sta se kopičila zadnji dve desetletji. Nič nenavadnega ni bilo, če so ljudje ob 1000 evrih plače živeli, kot da bi je imeli 5000 evrov. Jasno je, da je ta denar prišel v obliki posojil iz bank.
Hkrati pa je Grčija zelo neproduktivna in tudi tisti del proizvodnje, ki ga premoremo, je slabo konkurenčen. Grčija je odvisna od turizma in kmetijstva. Pa še v kmetijstvu, kjer naj bi bili konkurenčen izvoznik, uvažamo nekatere osnovne pridelke, na primer krompir. Industrije je le majhen del, tista, ki jo imamo, je nizkoproduktivna. Tu je še korupcija. V nepremičninskem sektorju je povsem običajna praksa, da za odprtje nekega posla, za katerega potrebuješ zemljišče ali poslopje, poleg najemnine, lastniku pod roko plačaš še pravico do najemnine, ki lahko znaša 100.000 ali pa milijon evrov.
Ali je politika varčevanja permanentno škodovala Grčiji ali vidite tudi pozitivne učinke ukrepov trojke?Največja napaka, ki jo je naredila trojka, je, da je fiskalno konsolidacijo zahtevala v izjemno kratkem času in jo tudi na takšen način promovirala. Ljudje so zato ukrepe trojke razumeli kot kaznovanje za napake in ne kot pomoč, da se izkopljemo iz finančnih težav. Trojka je prinesla nekaj pozitivnega. Javni uslužbenci so začeli dejansko izvrševati zakone, ki jih prej niso. Davkarija je začela pobirati davke, policija in tožilstvo preganjati kriminalce in izdajati globe. Zdaj boste v zaporih našli nekoč ugledne podjetnike, ki pa niso plačevali davkov. To je zagotovo velika sprememba. Ljudje so prepričani, da se bo ta praksa poznala tudi v vsakodnevnem življenju, kar pomeni, da se bo poslovno okolje izboljšalo, ljudje pa bodo manj utajevali davke.
