Osmega maja letos je Mitja Štular hodil po ljubljanski Wolfovi ulici, nedaleč stran od Slovenske filharmonije, kjer se je tedaj zaključila slovesnost ob 25. obletnici Majniške deklaracije, ki jo je pripravilo Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve. Pogovarjal se je po telefonu, nekaj metrov za njim so v sproščenem vzdušju korakali Janez Janša, Jože Možina in Ivan Štuhec. Ko so odmerili Prešernov trg, so se vsi skupaj ustavili na stopnicah pred frančiškansko cerkvijo.
Pravnomočno obsojeni Janša, ki je v dvorani Slovenske filharmonije poudaril, da je četrt stoletja po podpisu Majniške deklaracije čas za novo, ki jo je sicer že predložil izvršilnemu odboru SDS v potrditev, je kasneje gostoval v Odmevih. Štular pa je kot pobudnik Civilne družbe za pravično Slovenijo že naslednji dan na novinarski konferenci predstavil vsebino Majniške deklaracije 2014. Napovedan je bil tudi shod v podporo deklaraciji, ki je dober teden dni kasneje potekal na Prešernovem trgu. Poleg Štularja so na stopnicah pred frančiškansko cerkvijo in pred evropskimi volitvami zbrane nagovorili tudi Janša, Milan Zver, Lojze Peterle, Joseph Daul...
V igri za predsednika uprave Telekoma Slovenije
Ko je bil Mitja Štular izvoljen za člana programskega sveta Radiotelevizije Slovenija (RTVS) – to mu je v družbi Andreja Aplenca in Slavka Kmetiča uspelo v času druge Janševe vlade – še ni kazalo, da bi lahko postal tudi viden igralec na slovenskem družbenopolitičnem prizorišču. Četudi se je nekaj mesecev kasneje že podpisal pod zahtevo za sklic izredne seje, na kateri bi programski svetniki obravnavali poročanje javnega servisa o protestih, ki so tedaj preplavili Slovenijo, vodstvu RTVS pa priporočili, da se takratni intervju odgovorne urednice parlamentarnega programa Ljerke Bizilj s predsednikom ustavnega sodišča Ernestom Petričem, v katerem sta se dotaknila tudi protestov in medijskega poročanja, ponavlja na tretjem in prvem programu, in to v najbolj gledanem programskem terminu.
Štular, ki velja na področju telekomunikacij za izredno dobro podkovanega strokovnjaka, je bil namreč pred prihodom na Kolodvorsko poznan predvsem v vplivnih telekomunikacijskih krogih. Do začetka leta 2009 je vodil področje za tehnologijo v Mobitelu, veliko zaslug je imel tudi pri gradnji njegovega omrežja. V preteklosti, tudi v obdobju Antona Majzlja, je bil med drugim vodja projekta UMTS (3G), pri čemer je Mobitel do danes postavil že več kot 900 baznih postaj. Pri takšnih naložbah se je porabilo največ denarja, hkrati naj bi ga v tistih letih tudi veliko izpuhtelo. Vendar Štularja naj ne bi bilo med glavnimi akterji, saj njegovega imena v pogodbah ni bilo. Ko je Bojan Dremelj prišel na Telekom Slovenije, naj bi Štularja dali na stranski tir. A ne za dolgo. Že leta 2012, torej v času druge Janševe vlade, se je kot vodja Telekomove službe za razvoj storitev in storitvenih platform znašel v ožjem izboru za novega predsednika uprave, pri čemer se ga je bolj kot z desnico povezovalo s krogom, zbranim okoli ljubljanske fakultete za elektrotehniko – kot asistent z doktoratom je še vedno dejaven na katedri za telekomunikacije.
Odgovor na vstajniško gibanje
Kljub neuspešnemu poskusu, da bi zasedel enega od pomembnejših položajev v državnem gospodarstvu, Štular ambicij, da bi nase opozoril tudi v širši javnosti, ni opustil. Da z razočaranjem nad situacijo v državi ne bo osamljen obsedel na domačem kavču, je poudaril tudi v nagovoru na Prešernovem trgu.
Nekaj dni po tem, ko je bil Janša na prvostopenjskem sodišču v zadevi Patria spoznan za krivega (Štular si je tedaj utrl pot v z novinarji nabito sodno dvorano), je po Zavodu za oživitev civilne družbe (njegov direktor je Andrej Aplenc) in s pomočjo Jožeta Možine prevzel pobudo za oblikovanje desnosredinske iniciative Civilna družba za pravično Slovenijo. Čeprav so nekateri napovedovali, da bi se lahko iniciativa prelevila v novo desnosredinsko politično stranko, ki svojega potenciala ne bi črpala v ideoloških bojih, je Štular že na začetku poudarjal, da so organizacijski koraki k ustanovitvi stranke izključeni.
Mnogi so zato iniciativo razumeli predvsem kot odgovor na vstajniško gibanje, ki je po uspešnem boju z Janševo vlado tedaj že dobivalo strankarske obrise. Ko se je zborovanja Civilne družbe za pravično Slovenijo v Ljubljani udeležil tudi prvak SDS, so maske dokončno padle. »Strinjamo se s trditvijo, da je Slovenija postala talec centrov moči. Vendar je glede na to, da je bil na včerajšnjem zborovanju v prvi vrsti prisoten predsednik SDS Ivan Janša z najožjimi sodelavci, jasno, da gre pri omenjeni organizaciji zgolj za novo preobleko, ki si jo je nadel Janša, zato da bi se še naprej obdržal na oblasti,« so se tedaj odzvali v Gibanju vseslovenska ljudska vstaja.
Javni zavod ščiti pred politični vplivi
Od tedaj je Štularjeva »civilna družba« postala zgolj še en civilnodružbeni satelit, s pomočjo katerega bi lahko stranka s Trstenjakove ščitila lik in delo svojega predsednika ter stegovala lovke na področje nestrankarskega življenja. V ta sklop prav gotovo sodi tudi zadnje dogajanje na javni radioteleviziji, kjer je Štular kot začasni predsednik programskega sveta s pomočjo vodstva javnega zavoda, medijskih izpostav SDS in njene poslanske skupine s samovoljnim razumevanjem poslovnika in prava, kar je nazadnje ugotovilo tudi ljubljansko delovno in socialno sodišče, dosegel, da Nataša Pirc Musar (še) ni nastopila mandata generalne direktorice javnega zavoda.
Vendar, kot je povedal Štular v enem od svojih zadnjih nastopov v programu javnega servisa, programski svet ščiti javni zavod pred politični vplivi. Glede morebitne situacije, ki jo je izpostavila voditeljica Odmevov Rosvita Pesek, da bi lahko javna radiotelevizija en referendum in trojne volitve, ko se ves politični pritisk zgosti na največjo medijsko hišo v državi, preživela z vršilcem dolžnosti generalnega direktorja, pa je kot najslabšo možno situacijo ocenil »konkretni vpliv nekega politika na odločitev o generalnem direktorju«.
Četudi je v Sloveniji vse tako preprosto, naj velikega borca proti centrom moči in »politični okuženosti«, ki je na Prešernovem trgu izrazil razočaranje nad pomanjkanjem razmisleka in zdrave pameti, sredi marca pa se je med javno sejo višjega sodišča v zadevi Patria pridružil Janševim podpornikom pred sodno palačo, razume, kdor hoče.
