»Krakovo je najbrž najstarejše predmestno naselje Ljubljane. Vrtički med hišami pričajo, da je bilo pridelovanje zelenjave, podobno kot za Trnovčane – njihovo zelje so prek Trsta pošiljali celo v Egipt – pomemben vir zaslužka. Sloveli so tudi kot ribiči in čolnarji. Ko je čolnarstvo po dograditvi vrhniške železnice propadlo, so bili do druge polovice 20. stoletja znani kot oskrbovalci Ljubljane s svežo zelenjavo čez celo leto.«
To je le ena izmed zgodb prestolnice, ki jih je v okviru projekta Poglej me/Look at me iz pozabe uspela izbrskati in zapisati ekipa Društva ustvarjalnih programov. V soglasju z lastniki lokalov, ki so imeli zapuščene oziroma zanemarjene izložbe, so namreč v društvu oblikovali in na nekatere izložbe nalepili velike panoje, s katerimi so zaprli pogled v prazne prostore. Nanje so v slovenskem in angleškem jeziku natisnili zgodbe ter zanimivosti o stavbah in ljudeh, ki so med mimoidočimi do zdaj (pre)pogosto ostale spregledane. S tem so, kot so zapisali v društvu, »zapuščene izložbe in objekti postali mestni smerokazi prezrtih detajlov, pozabljenih zgodb in pomembnih obrazov«.
Devet prostorov za prezrte zgodbe
Za zdaj izložbe na prezrte zanimivosti opozarjajo na devetih lokacijah v mestnem jedru. Na Gornjem trgu tako eno izmed izložbenih oken vabi k obisku Cekinovega gradu v Tivoliju, »katerega lastnik je bil v drugi polovici 19. stoletja Peter Kozler, ki je leta 1864 skupaj z brati in sestro ustanovil pivovarno ob Celovški cesti, prednico sedanje Pivovarne Union. Njena prvotna kapaciteta je znašala 28.300 hektolitrov piva na leto.«
Nedaleč stran, med Mestnim trgom in Čevljarskim mostom, izložba pripoveduje zgodbo o kratki in ozki ulici, ki se še danes imenuje Pod Trančo: »Poleg mosta, v ožini, kjer se stikata Mestni in Stari trg, so se na prostem zbirali meščani iz vseh treh delov Ljubljane na posvetovanje. V obokih nad zborovališčem je stala Tranča, mestna ječa s stanovanji biričev in nočnih stražarjev. Tranča je imela stolpič z manjšim zvonom, ki je zvonil v slovo tistim, ki so jih peljali na morišče, in obenem vabil ljudi k ogledu.«
Namesto sramote mestni smerokaz
Gonilna sila projekta, ki je zaživel v začetku letošnjega leta in ga je z 9800 evri finančno podprl tudi javni zavod Turizem Ljubljana, je kreativec, slikar, oblikovalec in kostumograf David Matej Goljat. »Vse prevečkrat so me med sprehodom po mestnem središču zmotile prazne izložbe. Kar nekaj časa sem zato razmišljal, kako bi lahko v tem času, ko prostor sameva ali pa se spreminja njegova namembnost, prazna izložba namesto mestne sramote postala mestni smerokaz,« o ideji spregovori avtor.
Na spletni strani projekta je z mlado ekipo tako zbral in zapisal skoraj trideset zgodb, povezanih s prestolnico. »Za zdaj gre le za pilotno predstavitev projekta, s katero želimo ugotoviti, kako bo ideja sprejeta. Sicer imamo zbranih še več zanimivih in manj znanih zgodbic,« zagotavlja avtor, ki je že večkrat opazil, da domačini svojega glavnega mesta pravzaprav ne poznajo najbolje: »Zato želimo prostorom v času, ko so prazni ali pa v njih poteka prenova, namesto da bi jih polepili z reklamnimi panoji, dati novo, nepoznano zgodbo.« Ko bo prostor z izložbenim oknom Poglej me/Look at me dobil novega lastnika ali najemnika, ki bo izložbo uporabljal za svoje poslovne namene, bodo nalepke odstranili.
V prihodnje tudi v drugih mestih
Predstavitve v posameznih izložbah so kratke. »Želimo si, da bi v mimoidočem vzbudile radovednost po nadaljnjem raziskovanju. Sprehod po mestnem središču si tako vsak lahko začrta sam,« pove Goljat, ki tudi sam najraje potuje v lastni režiji. Ob vsaki zgodbi so zato zapisani še dodatni predlogi za branje, predstavitve pa so prek QR-kode povezane tudi s spletno stranjo projekta, ki je obogatena še z dodatnimi fotografijami in informacijami. Čeprav izložbe lokalne skrivnosti za zdaj pripovedujejo le v prestolnici, pa si ekipa Društva ustvarjalnih programov želi, da bi se projekt v prihodnje razširil še v druga slovenska mesta, kot so Maribor, Celje, Koper in Novo mesto, kasneje tudi izven slovenskih meja. »Za uspešno izvedbo pa je seveda potreben tudi posluh mestnih oblasti,« dodaja Goljat, ki je bil nad odzivom ljubljanskih lastnikov praznih lokalov prijetno presenečen: »Tudi lastniki želijo, da prostor privabi pogled kljub temu, da je prazen.«