Minilo je več kot eno leto, odkar je ljubljanski župan Zoran Janković s Strabagom podpisal pogodbo za gradnjo največjega kohezijskega projekta v Sloveniji – Regijskega centra za ravnanje z odpadki (RCERO) v Ljubljani. V tem času je Strabag v skladu s terminskim načrtom že opravil nekatera dela, a kaže, da bodo zamude pri dokončanju neizogibne. To pa je lahko za Snago in Mestno občino Ljubljana zelo problematično, saj bi RCERO moral biti dokončan do 31. decembra 2015, da bi občina lahko pridobila vseh 77,5 milijona evrov iz bruseljske blagajne, ki so namenjeni temu projektu.
Gradnja se bo kljub napovedim težko začela januarja
Na zamude je javnost opozoril drugi rebalans letošnjega proračuna, v katerem so pripravljavci proračuna navedli, da so te nastale pri pridobivanju gradbenega dovoljenja za objekt, kjer bo potekala mehansko-biološka obdelava odpadkov. Zaradi te zamude sta Snaga in Strabag sodeč po predlogu rebalansa spremenila dinamiko gradnje.
A v Snagi presenetljivo pravijo, da se pogodbena dela v glavnem odvijajo v skladu s terminskim načrtom. Zamud pri pridobivanju gradbenega dovoljenja na Snagi niso omenili. Zagotovili so, da »če bo korekcija časovnice potrebna, bo pripravljena po pridobitvi gradbenega dovoljenja«. Priznali so zgolj, da je do manjših odmikov prišlo zaradi vremenskih razmer, nepredvidenih situacij in nejasne dokumentacije, kar po njihovih zagotovilih ne vpliva na končni pogodbeni rok izvedbe.
V Snagi napovedujejo, da bodo glavne objekte začeli graditi v začetku letošnjega leta, vendar ob tem niso nič pojasnili. Kar je precej pogumna napoved, če vemo, da Snaga sploh še ni pridobila okoljevarstvenega dovoljenja za RCERO, ki je pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Projekt bi razdelili na pol
Celo sam župan Janković je nedavno dejal, da upa, da bo upravna enota gradbeno dovoljenje izdala januarja ali februarja. Če bodo uradniki na upravni enoti uslišali njegove želje, bi bil projekt lahko dokončan pravočasno, je takrat napovedal župan. Tudi vlada je v novembra potrjenem akcijskem načrtu za pospešitev črpanja evropskih kohezijskih sredstev zapisala, da bo projekt RCERO gradbeno dovoljenje pridobil predvidoma po novem letu. Ker je bil projekt RCERO že ob podpisu pogodbe s Strabagom natempiran tako, da za las ujame skrajni rok za dokončanje, bi že nekaj mesecev zamude lahko utegnilo imeti finančne posledice za mestno občino.
Če projekt ne bo dokončan pravočasno, bodo ministrstvo za kmetijstvo in okolje, ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo ter predstavniki evropske komisije pregledali dejansko stanje izvedbe projekta. Od ugotovitev bo odvisna odločitev, ali bo občina morala vrniti del evropskih sredstev oziroma ali bo iz bruseljske blagajne pridobila manj denarja, so pojasnili na kmetijskem ministrstvu.
Snaga pa že išče načine, kako počrpati vsa kohezijska sredstva tudi, če RCERO ne bo dokončan pravočasno. Rešitev je ta, da bi projekt razdelili na dve fazi, pri čemer bi druga faza potekala v času naslednje finančne perspektive Evropske unije, ki se začne z letom 2016. V Snagi so povedali, da bi takšna rešitev verjetno zahtevala spremembo sofinancerske pogodbe in verjetno tudi odločbo evropske komisije. Pristojno ministrstvo naj bi sprejemljivost tega predloga že preverjalo pri evropski komisiji, so zagotovili na Snagi.
Morebitne zamude, ki naj bi nastale pri pridobivanju gradbenega dovoljenja, pa bodo le kaplja v morje v primerjavi z zamudami, ki jih je Snaga pridelala samo pri izboru gradbinca. Da je 112-milijonski posel zaupala Strabagu, je namreč potrebovala kar tri leta. Ta čas je zaznamovalo več pritožb na državno revizijsko komisijo in težave, ker je bila najnižja ponudba še vedno višja od za ta projekt zagotovljenega denarja.