Namesto po prenovljenem Petkovškovem nabrežju raje po Trubarjevi cesti in namesto po Čopovi in vzporedni Nazorjevi ulici s kolesom raje po Miklošičevi cesti. To sta le dva od predlogov ljubljanske mestne občine, ki si je v sklopu evropskega projekta Champ zadala cilj, da ustavi konflikte med pešci in kolesarji na območjih za pešce, tako da kolesarje z nabrežij v središču mesta preusmeri na priporočene obvozne poti.

Kolesarjenje po Čopovi in Nazorjevi ulici ter Petkovškovem in Hribarjevem nabrežju na levi strani ter na Gallusovem, Cankarjevem in Adamič-Lundrovem nabrežju na desni strani sicer ne bo prepovedano, si pa mestne oblasti želijo, da bi se kolesarji nekaterim »problematičnim« območjem, kjer je pešcev največ in zato tudi pogosto prihaja do konfliktov s kolesarji, v prihodnje izognili.

Letos za zdaj le dva prekrškarja

»Gre za priporočene, ne pa obvezne poti,« pojasnjujejo v občinski službi za razvojne projekte in investicije ter zagotavljajo, da prepovedi za kolesarje v mestnem središču s tem ne bodo vzpostavili. »Prepričani smo, da to ni potrebno, še manj pa zaželeno,« menijo v občinski službi, kjer so se pri reševanju problematike sobivanja pešcev in kolesarjev v območjih za pešce zato raje odločili za mehke ukrepe, kamor sodijo tudi predlagane obvozne poti.

Kolesarji lahko na območjih umirjenega prometa in območjih za pešce kolesarijo s hitrostjo največ deset kilometrov na uro, in še to le tako, da ne ogrožajo pešcev. »Za voznike, torej tudi kolesarje, ki ne upoštevajo teh pravil, je predpisana globa v višini osemdeset evrov,« pojasnjujejo na občini. Mestni redarji v lanskem in letošnjem letu kolesarjem zaradi prehitre vožnje kazni niso napisali, so pa zaradi ogrožanja pešcev v peš coni lani oglobili devet, letos pa za zdaj dva kolesarja.

»Steze niso povsod povezane«

Da zaradi povečanja območja za pešce v zadnjih letih, večjega števila obiskovalcev, tudi turistov, v mestnem središču in povečanja kolesarskega prometa kolesarje usmerijo na priporočene poti, se strinjajo tudi v Ljubljanski kolesarski mreži. »Če gre pri tem preusmerjanju za priporočila, ne pa za prepoved vožnje po nabrežjih, se nam zdi to čisto ustrezno,« je pojasnil Luka Gabršček, vendar ob tem izpostavil, da se mu zdi problematična le usmeritev v Gosposko ulico, saj je ta enosmerna. Hkrati je Gabršček opozoril še na en pereči problem ljubljanskih kolesarjev: »Problem kolesarskih stez v mestu je predvsem v tem, da med seboj niso povsod povezane in da jih tam, kjer bi jih najbolj potrebovali, ni.«

Tako se denimo od Tabora do Trnovega izključno po kolesarski stezi ali pasovih, kot opozarja Gabršček, ne da prikolesariti. Možna pot, kjer je kolesarjenja po stezi največ, se začne na delu brez steze ali kolesarskega pasu v Ilirski ulici, se nadaljuje po Komenskega ulici in Tavčarjevi cesti, nato pa po Slovenski cesti in zavije desno na Cankarjevo cesto, od koder lahko potem kolesarji nadaljujejo naprej po Prešernovi in Groharjevi cesti do trnovskih blokov.