Ljubljanska mestna občina se je znašla v več pravdnih postopkih, v katerih denacionalizacijski upravičenci od nje terjajo odškodnino, ker od uveljavitve zakona o denacionalizaciji do pravnomočne odločitve o vrnitvi niso mogli uporabljati premoženja. Tožbe so potencialno vredne več milijonov evrov. Z veliko takimi primeri se še vedno ukvarjajo tudi v občinskem stanovanjskem skladu.
Dobili stanovanja in odškodnino, a ta naj bi bila prenizka
Potem ko je občina že pred leti vrnila vseh šest stanovanj v večstanovanjski stavbi na Vošnjakovi ulici 12 oziroma Dvoržakovi ulici 13 – iz štirih je izselila najemnike, dve pa sta bili prazni –, so se dediči denacionalizacijske upravičenke H. S. odločili izkoristili še preostalo zakonsko možnost – povračilo koristi, ki so jo izgubili s tem, ko niso mogli uporabljati svoje nepremičnine.
Pred sedmimi leti jim je občina že plačala približno 38.000 evrov, kar so izračunali na podlagi pobranih neprofitnih najemnin od decembra 1991 do januarja 2006, od tega pa odšteli stroške vzdrževanja, upravljanja in zavarovanja. Kasneje so dediči prišli do spoznanja, da je bil ta znesek prenizek, zato so od občine leta 2011 s tožbo zahtevali dodatnih 140.137 evrov odškodnine. Z občino so se na sodišču poravnali, dogovor pa bo obveljal, če ga nobena stran do jutri ne prekliče.
Postopek na sodišču je vodil občinski stanovanjski sklad, ki upravlja stanovanja v lasti Mestne občine Ljubljana. V skladu so nam pojasnili, da se ukvarjajo še z osmimi tovrstnimi primeri, v katerih tožniki zahtevajo skupno približno 2,2 milijona evrov. Doslej je sklad upravičencem, ki v času denacionalizacije niso mogli uporabljati stanovanj, izplačal že okoli 1,7 milijona evrov. Koliko bodo morali plačati še v prihodnjih letih, ne morejo natančno oceniti, saj imajo denacionalizacijski upravičenci oziroma njihovi pravni nasledniki možnost uveljaviti izplačilo odškodnine v petih letih po pravnomočnosti odločbe o vrnitvi premoženja. Tega sicer ne storijo vsi, ampak hkrati sklad upravlja še 37 stanovanj v občinski lasti, za katera postopek denacionalizacije še poteka, je pojasnila vodja sektorja dejavnosti sklada Julka Gorenc.
Podobnih tožb je vsaj še trideset
Gorenčeva je dodala, da tako lahko napovedo zgolj znesek približno 2,2 milijona, kolikor zahtevajo tožniki v osmih odprtih postopkih, če bo sodišče ugodilo višini njihovih zahtevkov. So pa to postopki in zneski zgolj za stanovanja, veliko pa je tudi poslovnih prostorov, drugih nepremičnin in stavbnih zemljišč. V občinski službi za pravne zadeve predvidevajo, da je skupno na sodišču še od 30 do 40 tovrstnih tožb. Odgovarjajo še, da je Mestna občina Ljubljana od leta 2008, ko se je ta sodna praksa dokončno izoblikovala, izplačala že kar precej odškodnin, nekaj tudi med trajanjem postopka ali v zunajsodni poravnavi. Zneski so dosegli tudi do pol milijona evrov, odvisno od vrste vrnjenega premoženja, za poslovne prostore denimo odškodnino določijo po tržni ceni, ki jo oceni sodni izvedenec. Zagotovo pa bo šlo tudi v prihodnosti še nekaj občinskih milijonov za tovrstne odškodnine, saj poleg tožb, ki so še v teku, občino v naslednjih letih lahko doletijo nove. Na občini pojasnjujejo, da je sicer zaradi pogajanj v večini primerov končni znesek nižji od zahtevanega, a tovrstne odškodnine vseeno predstavljajo veliko breme za vse občine.
