Tožilstvo vztraja, da je Oven družbi Etaline preplačal zemljišča in s tem sklad oškodoval za 2,1 milijona evrov. Toliko več je namreč sklad plačal Etaline v primerjavi z zneskom, ki ga je družba plačala prvotnim lastnikom teh zemljišč. Oven naj bi približno 24.000 kvadratnih metrov zemljišč kupil v nasprotju s cilji stanovanjskega sklada, ker zemljišča niso bila komunalno opremljena, niso bila v celoti zaokrožena, poleg tega pa gradnja na njih ne bi bila mogoča v doglednem času. Omenjena zemljišča so še vedno nepozidana, znano ni niti, koliko stanovanj bo sklad lahko gradil, ker do zdaj ljubljanska občina ni pripravila podrobnega prostorskega načrta. Velja omeniti, da ta prostorski akt občina začne pripravljati na pobudo investitorja.
Nekdanji minister Kopač naj bi gojil zamero
Ovnova zagovornika sta v zaključnih govorih zatrjevala, da je nekdanji direktor do poletja 2004, ko je šel s sklada, storil vse, kar je bilo v njegovi moči, da bi sklad zemljišča razvil in pripravil za čimprejšnjo gradnjo. Za pasivnost sklada, da tega ni počel po Ovnovem odhodu, pa slednji ni odgovoren, sta dejala njegova odvetnika Marko Puš in Miha Martelanc. Puš je celo navedel, da naj bi se Oven v kazenskem postopku znašel zaradi osebne zamere, ki jo je do Ovna gojil nekdanji minister za okolje Janez Kopač. Odvetnik je podvomil o Kopačevi iskrenosti, da je ta želel zgolj razčistiti morebitna sporna ravnanja na stanovanjskem skladu, saj bi sicer o domnevnih nepravilnostih najprej obvestil policijo in ne medijev.
Obramba, ki je za svoje stranke zahtevala oprostitev, je prepričana, da tožilstvo ni dokazalo predhodnega dogovarjanja med Ovnom in Strmčnikom o poslu v Vižmarjah. Ovnova odvetnika sta zagotovila, da nekdanji direktor sploh ni imel nobenega motiva, da bi storil očitano mu dejanje. Tožilstvo pa je na drugi strani zagotovilo, da sta se soobdolžena dogovarjala, kar naj bi med drugim potrjeval dopis Etaline skladu, v katerem je Strmčnik napisal, da »v skladu z dogovori pošilja« ponudbo.
Da Strmčnikov Etaline nikoli ni imel namena graditi na spornih zemljiščih, po mnenju tožilstva potrjuje dejstvo, da je Etaline v vlogi za pridobitev kredita od Factor banke navedel, da denar potrebuje za nakup zemljišč, ki jih bo nato odkupil stanovanjski sklad. Ker je šlo za kratkoročni kredit, je tožilstvo še toliko bolj prepričano, da Etaline za ta zemljišča ni imel projekta. Tožilstvo je še navedlo, da je notranja revizija poslovanja sklada iz leta 2006 pokazala, da je Etaline skladu prva zemljišča ponudila v nakup še preden je bila družba sploh lastnica teh nepremičnin.
Na Ovnovih nepremičninah vpisan zemljiški dolg
Tožilstvo je dokaze o medsebojnemu poznanstvu in poslovanju med Ovnom in Strmčnikom našlo že leta 2000. Takrat je družba Etaline podjetju Infocargo, ki je bilo v lasti Ovnovega tesnega sodelavca s sklada Janka Volka, prodala apartma v Portorožu. Na dan prodaje apartmaja je 100-odstotni lastnik Infocarga postal ravno obdolženi Oven, ki je nepremičnino nato leta 2004 prodal svoji zdaj že nekdanji ženi.
Velja omeniti, da so Ovnove nepremičnine zavarovane pred upniki in tako tudi pred sodiščem, saj so od aprila lani v zemljiški knjigi na njih vpisani zemljiški dolgovi v skupni višini približno 2,8 milijona evrov.
